Na polnilnih stebrih so ostali le kratki odrezani deli kablov, več metrov dolgi vodi s polnilnimi ročkami pa so izginili. Fotografije poškodovanih električnih polnilnic so v zadnjih dneh zakrožile po družbenih omrežjih in razburile voznike električnih avtomobilov. Vse kaže, da so storilci iskali predvsem baker, čeprav motiv dejanj še ni uradno potrjen.
Najprej so se pojavile fotografije poškodovane Petrolove polnilnice v ljubljanskem BTC. Kmalu so uporabniki opozorili še na prerezane kable na drugih lokacijah. Med njimi so Petrolova polnilnica pri Kristalni palači in nove Tesline polnilnice v bližini Atlantisa, na družbenih omrežjih pa so se pojavile tudi navedbe o poškodbah pri Hoferju v Polju, na eni od postaj ABB ter na polnilnicah ponudnika Avant2Go. Celoten obseg škode še ni znan, prav tako ni potrjeno, da so primeri med seboj povezani.
Tesline polnilnice uničene še pred odprtjem
Najbolj odmeven je primer nove Tesline postaje pri Atlantisu in Merkurju. Na lokaciji je postavljenih dvanajst polnilnih stebrov najnovejše generacije V4, ki naj bi po odprtju omogočali polnjenje z močjo do 250 kilovatov. Postaja je bila skoraj dokončana, vendar še ni bila predana v uporabo. Neznanci so tako kable odrezali, še preden bi jih lahko uporabili prvi vozniki. Fotografije kažejo, da je brez kablov ostalo več stebrov, zaradi česar bo moral upravljalec še pred zagonom zamenjati del nove opreme. Neuradna ocena škode znaša od nekaj tisoč do približno deset tisoč evrov, vendar upravljalec postaje natančnega zneska še ni sporočil. Strokovnjak za električno mobilnost Andrej Pečjak pa ocenjuje, da je v približno pet metrov dolgem kablu hitre polnilnice od pet do deset kilogramov bakrenih žic. Ob odkupni ceni med sedmimi in osmimi evri za kilogram lahko storilec za baker iz enega kabla dobi največ nekaj deset oziroma slabih sto evrov.
Za upravljalca je račun bistveno višji. Pri manj zmogljivi, 50-kilovatni polnilnici naj bi nov kabel skupaj z montažo stal približno 500 evrov. Pri močnejših postajah, ki uporabljajo debelejše in tekočinsko hlajene kable, lahko samo zamenjava enega kabla stane več tisoč evrov. K temu je treba prišteti še izpad delovanja, delo serviserjev in nevšečnosti za voznike, ki na določeni lokaciji ne morejo več polniti vozil.
Kraje kablov težava tudi v tujini
Kraje kablov z električnih polnilnic v Evropi in Združenih državah Amerike niso nov pojav. Storilci kable odrežejo, odstranijo izolacijo in baker prodajo kot odpadno kovino. Nekateri proizvajalci so zato že razvili kable, ojačene z jekleno mrežo, ki jih je težje prerezati. Druga možnost so alarmni sistemi, ki ob prekinitvi kabla opozorijo upravljalca oziroma varnostno službo.
Ljubljanski primeri odpirajo vprašanje, kako dobro je javna polnilna infrastruktura zaščitena. Polnilnice so praviloma postavljene na dostopnih lokacijah in morajo biti voznikom na voljo tudi ponoči, zato jih ni mogoče preprosto zakleniti ali umakniti. Učinkovitejši videonadzor, mehansko odpornejši kabli in samodejno zaznavanje poškodb bodo ob morebitnem nadaljevanju kraj verjetno postali nujni del njihove opreme. Policija pa uradnih ugotovitev o ljubljanskih primerih še ni predstavila. Tako še ni znano, koliko prijav je prejela, ali so bili na lokacijah posneti storilci ter ali gre za dejanja iste osebe oziroma skupine.