Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Aris) je 20. maja objavila 3,5 milijona evrov vreden javni razpis za izbiro Ciljnega raziskovalnega programa (CRP)​ Naša hrana, podeželje in naravni viri v letu 2026. Rok za prijave je potekel včeraj, 30. junija, ob 14. uri, toda le približno dve uri prej je Aris na svoji spletni strani objavil skopo vestičko, da so razpis na podlagi poziva ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino preklicali. Obrazložitve, zakaj takšna odločitev, ni. Zanjo smo zaprosili tako Aris kot omenjeno ministrstvo. Na odgovor še čakamo.

Teme je določilo kmetijsko ministrstvo

Ministrstvo za kmetijstvo (MKK) je 20. maja letos, ko ga je vodila še Mateja Čalušić, javnosti sporočilo, da je Aris objavil javni razpis CRP Naša hrana, podeželje in naravni viri za leto 2026. Gre za sofinanciranje raziskovalnih projektov v povezavi s štirimi tematskimi sklopi (Pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in živilskopredelovalni sektor; Varovanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri; Kakovost življenja, varna in zdrava hrana ter krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju; Oblikovanje in prenos znanja ter na dejstvih utemeljena politika) in dvajsetimi različnimi temami, ki jih je v skladu s strateškimi usmeritvami razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva izbralo MKK.

Za sofinanciranje razpisanih projektov je bilo namenjenih 3,5 milijona evrov, od česar bi milijon prispeval Aris, 2,5 milijona pa MKK. Skrajni rok za prijavo na javni razpis je potekel včeraj ob 14. uri, komisija naj bi prijave odprla jutri ob 10. uri, začetek financiranja in izvajanja raziskovalnih projektov pa so načrtovali za 1. oktober letos.

Kdo je zahteval preklic javnega razpisa?

Toda iz tega očitno ne bo nič, saj je direktorica Arisa Tjaša Dobnik le približno dve uri pred iztekom razpisnega roka na spletni strani agencije objavila šestvrstično vestičko, da je razpis preklican. Iz skope objave je mogoče razbrati zgolj to, da se to ni zgodilo na njeno željo, ampak na poziv ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, ki ga vodi Borut Rončević in ki je v zvezi s tem 29. junija izdal poseben (javnosti nedostopen) sklep.

Aris, obvestilo o preklicu javnega razpisa. Foto: zajem zaslona

Ta vestička je vse, kar so pristojni doslej sporočili v zvezi s preklicanim javnim razpisom. Foto: zajem zaslona

Ta vestička je bila hkrati edina komunikacija agencije z raziskovalnimi institucijami, ki so se prijavile na zdaj preklicani razpis. Neuradno je slišati, da naj bi ga razveljavili zato, ker vsebinsko naj ne bi bil skladen s programom aktualne vlade. Preklic naj bi zahtevalo ministrstvo za kmetijstvo, ki ga vodi podpredsednik Nove Slovenije Janez Cigler Kralj. Sledila naj bi objava novega razpisa z novimi temami, ki jih bo določila ministrova (strokovno zelo šibka) ekipa.

Neresen, neodgovoren in nespoštljiv odnos do raziskovalcev

To, da so razpis preklicali le dve uri pred iztekom roka za oddajo prijav, je po navedbah Dnevnikovih sogovornikov neresno, neodgovorno in nespoštljivo do dela desetin raziskovalcev, ki so se intenzivno pripravljali nanj. Poudarili so tudi, da za razveljavitev razpisa sploh ne bi vedeli, če ne bi spremljali spletne strani Arisa, saj ni prijavljenih raziskovalnih institucij o tem nihče obvestil. Se je pa novica, ko so jo odkrili na spletu, razširila kot požar in med prijavljenimi izzvala bes.

»Prijavili smo se na vse štiri razpisane gozdarske teme. Štirje naši prijavitelji so se s svojimi ekipami zadnji mesec intenzivno ukvarjali s tem. Kolikor vem, se v zadnjih tridesetih letih še ni zgodilo, da bi takšen razpis preklicali, zato me je to zelo presenetilo. Da je razpis preklican, smo včeraj okoli dvanajstih opazili na spletni strani Arisa. Nihče nas ni obvestil o tem,« je za Dnevnik potrdila tudi dr. Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije. 

Teme, ki so bile predmet razpisa

Preklicani razpis je med drugim vseboval naslednje raziskovalne teme:

– Opredelitev potreb in lokacij za pridelavo hrane v zavarovanih prostorih za prehransko varnost Slovenije.

– Uporaba avtomatskega zaznavanja kazalnikov dobrobiti rejnih živali v sistemih preciznega kmetovanja (s poudarkom na tehnologijah za zaznavanje poškodb perutnine in prašičev na klavni liniji in možnostih za uporabo teh podatkov za nadzor dobrobiti).

– Razvoj in validacija platformne metode za potrebe senzoričnega ocenjevanja živil, za katera ne obstaja mednarodno dogovorjena senzorična metoda.

– Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni proizvodnji energije (analiza stroškov in koristi ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijstvu).

– Iskanje možnih lokacij za umestitev vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.

– Nove metode za odkrivanje novih in porajajočih se gozdnih škodljivcev.

– Dobrobit rejnih kuncev v Sloveniji.

– Krepitev duševnega zdravja za vzdržno kmetovanje.

– Ocena možnosti uvedbe novih instrumentov za obvladovanje podnebnih tveganj v slovenskem kmetijstvu.

– Analitične osnove za razvoj ekološkega kmetijstva in spremljanje procesa priprave novega akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo po letu 2027.

– Pregled stanja in učinkovitosti promocije kmetijskih pridelkov in živil v Sloveniji (2016–2026) … 

Priporočamo