Poleg Draškovića in župana Jankovića obtožnica bremeni še Zlatka Srako in Uroša Ogrina, ki sta vodila projektno podjetje Grep, zasebnega partnerja v projektu Stožice, direktorja družbe Electa in sina ljubljanskega župana Damijana Jankovića, Boštjana Stamejčiča iz podjetja Baza Dante ter družbo Electa Inženiring.
Draškoviću tožilstvo očita kaznivi dejanji zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti, županu Jankoviću napeljevanje k tema dejanjema, Ogrinu in Sraki pomoč pri njuni izvršitvi ter še kaznivo dejanje pranja denarja. Pranje denarja je očitano tudi Damijanu Jankoviću.
Spomnimo
Začetek zgodbe, povezane z ureditvijo sistema daljinskega hlajenja za športni in trgovski del kompleksa Stožice, sega v čas gradnje leta 2008, medtem ko se očitana kazniva dejanja nanašajo na obdobje med letoma 2010 in 2012.
Obtožnico je predstavila tožilka Blanka Žgajner. Draškoviću očita, da je konec maja 2010 podpisal pogodbo za nakup prostorov za postavitev centralnega hladilnega sistema v vrednosti nekaj več kot 1,6 milijona evrov, čeprav je deset dni prej podpisal pogodbo, po kateri bi Energetika prostor za strojnico od Grepa dobila brezplačno, in jo tudi poslal Grepu.
V vmesnem obdobju naj bi po navedbah tožilstva posredoval župan Janković in Draškovića napeljal k podpisu pogodbe o nakupu prostorov, čeprav naj bi ta vedel, da etažna lastnina še ni bila določena in da prostori uradno še niso bili v lasti Grepa. Poleg tega je določitev cene v celoti prepustil Grepu, nakupna vrednost pa naj bi bila bistveno višja od tržne.
Avgusta 2011 sta Energetika in Grep sklenila še aneks k pogodbi, po katerem bi morala Energetika za prostor plačati dodatnih 1,44 milijona evrov. Uradni razlog za doplačilo je bil, da se je pri vzpostavljanju etažne lastnine prvotni izračun kupnine glede na kvadratni meter izkazal kot neustrezen, zato naj bi jo preračunali glede na kubični meter prostora.
Vrednost pogodbe je tako narasla na skoraj 3,1 milijona evrov. Tožilstvo trdi, da v vmesnem obdobju niso nastopile nobene dodatne okoliščine, ki bi spremembo narekovale. Tudi v tem delu naj bi župan Janković Draškovića napeljeval k sklenitvi aneksa, posel pa naj bi bil sklenjen v korist Grepa, ne v interesu Energetike.
Del obtožnice glede pranja denarja opisuje zapleten krog finančnih transakcij med podjetji, povezanimi z družino Janković. S temi transakcijami naj bi obtoženi 500.000 evrov, ki naj bi izvirali iz nakupa prostorov, razdrobili in prikrili njihov izvor. Med transakcijami naj bi se 100.000 evrov steklo tudi neposredno na županov račun.
Njegova dejanja so bila skladna s pričakovanji
Draškovićeva obramba je poudarila, da je treba nakup prostorov presojati z vidika gospodarske logike in razmer v tistem času. Po njihovem mnenju so bila njegova dejanja skladna s pričakovanji do vodilnega v gospodarski družbi, škoda pa naj bi Energetiki nastala predvsem zato, ker projekt Stožice ni bil v celoti uresničen – trgovski del kompleksa do danes še ni zaživel.
Obramba Grepa je zagovarjala gospodarnost ravnanja projektnega podjetja, ki se je zaradi projekta znašlo v težkem finančnem položaju in pozneje končalo v stečaju.
V zagovoru je Drašković poudaril, da je ves čas sledil racionalni poslovni logiki ter interesom Energetike in širšemu javnemu interesu. Spomnil je, da se Energetika in Grep nista strinjala glede pogojev pridobitve prostora – ali brezplačne uporabe ali nakupa.
Vztraja, da se je zavzemal za brezplačno uporabo, kar je predvidevala tudi prva pogodba. Ker Grep zaradi finančnih težav na to ni pristal, časovni pritiski pa so bili veliki, so se dogovorili za nakup in tako »presekali gordijski vozel«.
Energetika je zato dvignila fiksno ceno dobave hladu s 30.000 na 38.000 evrov na megavat na leto, kar je bil njihov pogoj za sklenitev pogodbe. Po njegovih besedah je imel projekt za javno podjetje pozitivno ekonomiko, tudi ob upoštevanju aneksa, ki naj bi bil potreben zaradi preprojektiranja in drugih okoliščin. Ekonomika pa naj bi se poslabšala zaradi nedokončanega trgovskega dela Stožic, ki bi ustvarjal večji del dobička.
Janković: Postopek temelji na napačnih predpostavkah
Tudi župan Janković je vztrajal, da kazenski postopek temelji na napačnih predpostavkah glede škodljivosti in neekonomičnosti projekta ter da nobena od prič ni potrdila, da bi kogar koli napeljeval h kaznivemu dejanju ali da bi sodeloval pri pogajanjih oziroma določanju cen.
Poudaril je, da so bile vse odločitve strokovne in zakonite ter da ni imel vpliva na poznejše finančne transakcije, ki naj bi bile pregledne in skladne z zakonodajo.
Njegov zagovornik Janez Koščak je po obravnavi za medije dejal, da so bile očitane odločitve gospodarne in pravno pravilne ter da dokazi in pričanja tez tožilstva niso potrdili. Zato pričakuje oprostilno sodbo.
Glede transakcij, ki so sledile poslu, je dodal, da Janković ni imel vpliva niti nadzora nad denarnimi tokovi med pravnimi osebami. Po njegovih besedah naj bi denar kot vračilo posojila na koncu pristal pri Grepu, in to z obrestmi.
Sojenje se bo nadaljevalo 17. marca, teden pozneje pa bodo predvidoma zaslišane prve priče.
