Da sodstvo v prihodnosti čakajo izzivi na številnih področjih, ugotavlja tudi študija Uporabnik 2030 – Raziskava in analiza potreb ter pričakovanj uporabnikov sodnih storitev, ki so jo za vrhovno sodišče izdelali na ljubljanskem Inštitutu za kriminologijo. V sklopu študije so raziskovalci med drugim izvedli poglobljene intervjuje in organizirali fokusne skupine z različnimi skupinami uporabnikov slovenskih sodišč, ki so lahko spregovorili brez zadržkov. »V fokusnih skupinah in polstrukturiranih intervjujih, ki smo jih opravili, smo zaznali, da se uporabniki sodišč veliko ukvarjajo s problemi, ki danes pestijo sodišča, in manj z razmišljanjem o prihodnosti,« ugotavljajo raziskovalci.
Med težavami, ki pestijo sodišča, se že leta vleče prostorska problematika. Ne le pomanjkanje, dotrajanost in razpršenost sodnih dvoran in drugih prostorov, ponekod je težava tudi, da si sodišče streho še vedno deli s tožilstvom. »Kako se mora obdolženec počutiti, ko pride v stavbo, kjer se bo odločalo, pa ga preganja tožilec, ki je samo eno nadstropje nad sodnikom. Ko pride kar po internem stopnišču oziroma z dvigalom, ki je namenjen samo tistim, ki delajo v tej stavbi. Po možnosti še v isti 'furi' kot sodnik,« je med raziskavo opozoril eden izmed odvetnikov. Težave se pojavljajo tudi z opremo in pisarniškim materialom. »Ko dobiš računalnik po sedmih letih, se ti prikaže Marija,« je povedal strokovni sodelavec sodišča, dva pa sta morala celo prinesti svojo opremo. »Jaz imam tudi svoj stol, sem si prinesla, pa miško in tipkovnico.« Tudi med sodniki so takšni, ki si sami kupujejo pisala, saj so službena preslaba, pritožujejo pa se celo nad slabo kakovostjo papirja, ki se zato v tiskalnikih pogosto mečka.
Razlike med generacijami in sodišči
Mlajši sodniki pripovedujejo, da je na sodiščih precejšen delež sodnikov, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev, vendar želijo ostati do 70. leta, tudi zato, ker že prejemajo del pokojnine. Starost sodnikov se odraža tudi pri vpeljevanju novih tehnoloških rešitev in optimizaciji delovnega procesa, saj se nekateri med njimi praktično ne dotaknejo računalnika. »Mi imamo dva sodnika, ki ne znata napisati niti maila,« je povedal eden izmed zaposlenih v sodni administraciji. Toda vztrajanje izkušenejših v službi ima tudi pozitivne učinke. »Ne bi si upal trditi, da starejši sodniki ne dajo dovolj 'outputa'. So določene prednosti. So zelo izkušeni, bistveno prej odločijo, bolj so suvereni,« v sklopu študije ocenjuje mlajši sodnik.
Bolj skrb zbujajoča pa se zdijo opažanja o razlikah med posameznimi sodišči. Sodniški pripravniki so med drugim izpostavili, da je ogromna razlika, kje v Sloveniji posameznik opravlja pripravništvo. »Eden od pripravnikov je omenil problem prezasedenosti ljubljanskega okrožnega kazenskega sodišča. Po njegovih besedah tožilci vedo, da je sodišče preobremenjeno, in zato kaznivo dejanje raje prekvalificirajo v dejanje, za katero je pristojno okrajno sodišče,« navaja študija. Tovrstna pričevanja je treba seveda jemati z nekoliko rezerve, saj gre za subjektivne zaznave posameznikov, kljub temu pa so o razlikah med posameznimi sodišči pripovedovali tudi odvetniki. »Če bi lahko, bi vsako zadevo vložil na okrajno sodišče v XX (pričevanja so anonimizirana, op. p.). To sodišče ima malo pripada, ampak je v nasprotju s preostalimi, ki imajo tudi malo pripada, zelo hitro. Če vložiš tožbo, bo obravnava čez nekaj mesecev že razpisana. Imajo malo pripada in hitro delajo. Na drugi strani pa imamo okrajno sodišče v YY, kjer se mi ne zdi, da ima bistveno več pripada glede na število sodnikov, vendar čakaš dve leti na obravnavo,« je o različnih izkušnjah na posameznih sodiščih pripovedoval eden izmed odvetnikov. Da bo mrežo sodišč nujno treba prenoviti že v bližnji prihodnosti, v sklepih študije ugotavljajo tudi raziskovalci, ki sodstvu hkrati predlagajo tudi premislek o enotnejši politiki sodstva kot celote.
Več izobraževanja in mentoriranja
Študija je pokazala tudi, da si zaposleni na sodiščih želijo bolj aktivno komuniciranje sodišč z javnostjo, potrebna pa je tudi dolgoročna strategija zaposlovanja. Nujna so usposabljanja na informacijskem področju, smotrno pa bi bilo razmisliti tudi o izobraževanju sodnikov o procesnem vodenju postopkov in mentoriranju mlajših sodnikov. Med izboljšanji, ki jih je mogoče izvesti že na krajši rok, pa študija izpostavlja tudi spoštovanje etičnih standardov pri odnosih med sodniki in profesionalnimi uporabniki sodišč (tožilci, odvetniki, izvedenci …). Med vsemi zaposlenimi na sodiščih (in ne le sodnikih) je prisotno zelo veliko nezadovoljstvo s prihodki. Da je treba vprašanje plač in nagrajevanja zaposlenih ustrezno urediti, ocenjujejo tudi raziskovalci.
