Sodstvo bo v prihodnjih štirih letih tako ali tako pred precejšnjo preizkušnjo. Letos se bodo morali v sodstvu pripraviti na ukinitev okrajnih sodišč, ki bodo z letom 2027 le še zunanji oddelki okrožnih sodišč. Gre za pomembno reorganizacijo, ki jo mora sodstvo izpeljati čim bolj gladko, saj je zadnja podobna reforma iz sredine 90. let povzročila kopičenje sodnih zaostankov. Čeprav bo ključni akter pri reorganizaciji sodstvo samo, ne bo nepomembno, kdo bo v tem času vodil pravosodni resor.
Gibanje Svoboda: Prenos s sodišč k notarjem
V največji vladni stranki poudarjajo pomembnost reorganizacije sodišč, ki bo (po že sprejetem zakonodajnem paketu) v praksi zaživela z letom 2027. V Svobodi računajo, da se bodo z uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika in ukinitvijo okrajnih sodišč odpravile nedopustne razlike v obremenjenosti sodnikov. Sodišča bi razbremenili administrativnih zadev, nesporne zapuščinske zadeve in nekatere druge nepravdne postopke pa nameravajo s sodišč prenesti k notarjem.
Kazenski zakonik bi posodobili za učinkovit pregon zlorab umetne inteligence, spletnega nasilja, sovražnega govora in okoljskega kriminala, prav tako napovedujejo, da ne bodo več dopustili prelaganja odgovornosti v primerih zastaranj. Pri najtežjih oblikah gospodarskega kriminala in korupcije bi spodbujali ustanavljanje specializiranih ad hoc skupin, prenovili pa bi tudi obstoječi institut izločitve dokazov.
Slovenska demokratska stranka: Demontaža sodnega sveta in sramotilni steber
Največja opozicijska stranka, ki je sodstvo razglasila za žalitev za mafijo, je tudi v svojem programu radikalna. V SDS bi spremenili ustavo na način, da sodniki v sodnem svetu ne bi več imeli večine. Prav tako odvetniki ne bi več smeli biti člani sodnega sveta, vsi sodniki pa bi imeli pred imenovanjem v trajni mandat daljše preizkusno obdobje. Za imenovanje ustavnih sodnikov predlagajo dvotretjinsko večino v državnem zboru.
V SDS bi »drastično omejili« ali celo prepovedali vračanje zadev na prvo stopnjo, zmanjšali število sodnikov in sredstva za sodstvo. Za sodnike bi uvedli tudi nekakšen sramotilni steber, saj bi javno objavili »vse podatke o sodnikih«, ki so jim zadeve na instancah padle ali zastarale. Napovedujejo tudi, da bodo »izenačili pravni položaj vseh žrtev vseh totalitarizmov«.
Socialni demokrati: Večji poudarek resocializaciji prestopnikov
V SD poudarjajo, da se glede na mednarodne podatke slovenski pravosodni sistem umešča med države z razmeroma stabilnimi kazalniki v pravosodju, izzive pa vidijo predvsem pri dolžini trajanja postopkov, zlasti v civilnih in gospodarskih zadevah na prvi stopnji ter pri upravnih sporih. Poudarjajo neodvisnost in strokovnost sodstva, med načrtovanimi ukrepi pa izpostavljajo iskanje političnega konsenza za spremembo ustave glede postopka imenovanja sodnikov.
Po njihovem mnenju je treba okrepiti organizacijske in procesne rešitve v pritožbenih postopkih in zagotoviti, da sodni postopki ne bodo trajali dlje od povprečno pričakovanega časa reševanja. Napovedujejo tudi krepitev delovanja probacijske službe, pri izvrševanju kazenskih sankcij pa bi dali večji poudarek resocializaciji. Med drugim bi prenovili sistem porotnikov, brezplačno pravno pomoč pa bi še naprej zagotavljali ob vzpostavitvi varovalk za preprečevanje zlorab. Uvedli bi tudi ukrepe za preprečevanje procesnih zlorab na sojenjih in zavlačevanja postopkov.
Levica in Vesna: Strožji pregon femicida
V skupnem programu Levica in Vesna napovedujeta odločen boj proti korupciji, krepitev nadzornih organov in učinkovito pravosodje. Zavzemali bi se tudi za zagotavljanje politično neodvisnega sodstva in dosledno preverjanje izvora premoženja.
Ob tem poudarjajo, da so človekove pravice nedotakljive, zato jih nameravajo širiti in se upirati vsakršnemu poskusu njihovega krčenja. Zagotoviti nameravajo strožji pregon femicida in vseh drugih kaznivih dejanj iz sovraštva. Poudarjajo tudi, da je onesnaževanje zločin do okolja. Zato nameravajo ustanoviti specializirane okoljske oddelke znotraj policije in tožilstva, ki bodo imeli jasna pooblastila in sredstva za učinkovite preiskave.
Demokrati: Specializiranemu tožilstvu bi priključili KPK
Logarjevi demokrati imajo veliko idej, kako bi spremenili slovenski pravosodni sistem na različnih ravneh. Na najvišji bi ustavnim sodnikom podaljšali mandat na 12 let, za njihovo izvolitev pa bi bila potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru. Uvedli bi tudi strokovni odbor za presojo usposobljenosti kandidatov za ustavne sodnike. Sodni svet bi delno profesionalizirali s polno zaposlitvijo predsednika in podpredsednika sodnega sveta. Sodnike rednega sodstva bi imenoval predsednik republike na predlog reformiranega sodnega sveta.
V sodstvu bi vzpostavili poseben kazenskopravni oddelek za pregon korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter ustanovili specializirano tožilsko enoto za pregon teh kaznivih dejanj SKOK, ki bi se ji priključila tudi komisija za preprečevanje korupcije. Med drugim bi reformirali tudi sodno preiskavo v kazenskih zadevah, okrepili bi upravno sodstvo, uporabili umetno inteligenco pri dodeljevanju zadev in zgradili nacionalno pravosodno palačo v Ljubljani.
NSi, Fokus, SLS: Strožje do mladoletnikov
Desni trojček bi pravosodje digitaliziral in vzpostavil zakonodajo, ki bi onemogočala klientelizem in korupcijo. Spodbujali bi zunajsodne poravnave in mediacije, sistem pa bi prilagodili tako, da se postopki v primeru pritožb zaključijo »po enotni poti skozi sodišča«, brez vračanja na prvo stopnjo v ponovno sojenje.
Tudi oni bi posegli v sodni svet, in sicer tako, da bi povečali vpliv državnega zbora pri imenovanju članov sodnega sveta, za katerega si bodo prizadevali, da bo deloval bolj transparentno – tudi z javnim glasovanjem in živim prenosom sej sodnega sveta. Ustavno sodišče bi nazorsko uravnotežili, mladoletne prestopnike pa strožje kaznovali; v mladoletniški zapor bi denimo pošiljali tudi mlajše od 16 let.
Drugi: Od ukinjanja trajnih mandatov do volitev na ustavno sodišče
Med strankami, ki se potegujejo za svoj prvi mandat v državnem zboru, ima najbolj radikalne načrte s pravosodjem stranka Resni.ca, ki bi pravosodje reformirala tako, da bi sodnikom in tožilcem odpravila trajni mandat. Mandati bi trajali pet let, vsakih pet let pa bi strokovne skupine izvedle »test obdobja« in sprejele ustrezne ukrepe. Hkrati bi ukinili zastaranje za gospodarski kriminal.
Prebiličev Prerod stavi na ničelno toleranco do korupcije, za to pa bi kadrovsko okrepil tako tožilstvo kot sodstvo, medtem ko Pirati med drugim predlagajo razmislek, da bi se v postopek imenovanja ustavnih sodnikov vključila neodvisna strokovna sfera, ki bi predlagala kandidate, in ljudstvo, ki bi med kandidati izbiralo na volitvah.
Ključna krepitev neodvisnosti in strokovnosti
Urška Kežmah, predsednica sodnega sveta:
»Ključno izhodišče prihodnjega obdobja je krepitev neodvisnosti, strokovnosti in zaupanja v sodstvo ob hkratnem zagotavljanju večje učinkovitosti in predvidljivosti sodnih postopkov. Sodni svet mora v tem času delovati kot stabilen ustavni varovalni mehanizem, ki uravnoteženo ščiti neodvisnost sodne veje oblasti in spodbuja njeno odgovornost do javnosti.
Pomembna bo ustrezna implementacija nove sodniške zakonodaje. Pri tem bo ključno, da se vsaka sistemska sprememba presoja z vidika kakovosti odločanja, pravne varnosti in dostopnosti sodnega varstva, ne pa zgolj z vidika administrativne učinkovitosti.
V prihodnjih štirih letih bo ključno tudi vprašanje odgovornosti sodnikov, ki mora biti uravnotežena z neodvisnostjo. Disciplinski in ocenjevalni mehanizmi morajo ostati strogo strokovni, sorazmerni in odporni proti političnim ali medijskim pritiskom, hkrati pa dovolj učinkoviti, da ohranjajo integriteto sodniškega poklica.
Ne nazadnje bo pomembna tudi vloga sodnega sveta v dialogu z drugimi vejami oblasti. Sodni svet mora biti aktiven sogovornik pri zakonodajnih spremembah, ki zadevajo sodstvo, ter jasno in argumentirano opozarjati na rešitve, ki bi lahko ogrozile ustavno ravnovesje oblasti ali kakovost sodnega odločanja.
Skupni imenovalec vseh teh izzivov je dolgoročna stabilnost sodnega sistema. Naloga sodnega sveta v prihodnjem mandatu bo predvsem, da deluje kot nosilec kontinuitete, strokovne presoje in ustavne odgovornosti, tudi in zlasti v času pospešenih reform in povečanih pričakovanj javnosti.«
Treba je urediti področje tako imenovanih pravnih svetovalcev
Janez Starman, predsednik odvetniške zbornice:
»Pravosodje predstavlja enega od temeljev delovanja pravne države. Menim, da bo ključno zagotoviti stabilno in ustrezno financiranje pravosodja kot celote, torej vseh njegovih deležnikov. Ti so namreč že dalj časa tako finančno kot kadrovsko podhranjeni, kar se odraža tudi v upadanju zanimanja za regulirane pravne poklice. Nujna bo tudi celovita ureditev pogojev za prehod na digitalno poslovanje pravosodja, ki mora biti premišljeno, učinkovito, varno in prilagojeno naravi pravosodnega dela. Potrebna pa je tudi premišljena prenova sistema brezplačne pravne pomoči, da bo dejansko učinkovito zagotavljala dostop do pravnega varstva samo tistim, ki ga potrebujejo.
Pomembno bo tudi, kdo bo v bodoče vodil pravosodno ministrstvo, saj je po nekaj mandatih zaželeno, da gre za osebo, ki pozna delovanje pravosodja kot celote ter ima sposobnosti sestaviti in motivirati deležnike v pravosodju, da skupaj in z dolžno samokritičnostjo ter odgovornostjo naredimo resen premislek o tem, ali in kako sedanji sistem, ki ga kot javni servis za reševanje sporov ponujamo ljudem, narediti učinkovitega in usmerjenega v zadovoljitev dejanskih potreb posameznikov in gospodarstva.
Osebno nisem navdušen nad velikimi zakonodajnimi reformami. Odvetniki, pa tudi sodstvo in pravosodje kot celota, potrebujemo predvsem stabilno in predvidljivo okolje, da se lahko razvije praksa, da lahko svetujemo svojim strankam in s tem dosežemo preventivni učinek z verodostojno napovedjo bodoče sodne odločitve.
Nujno je treba urediti področje tako imenovanih pravnih svetovalcev, ki niso podvrženi disciplinskim in etičnim pravilom odvetniške zbornice, s čimer predstavljajo veliko tveganje za napake pri svetovanju, brez zavarovanja odgovornosti in še brez pravega nadzora ter obveznosti na področju pranja denarja ter financiranja terorizma.
Vsak od nas deležnikov v pravosodju se mora zavedati svoje vloge v sistemu in to vlogo tudi zakonito opravljati. Politika pa mora ustvariti pogoje in nas podpreti, da lahko to vlogo opravljamo vestno, etično in pošteno ter da skrbimo za to, da med našimi člani ni takih, ki svoje vloge ne opravljajo skladno s poslanstvom poklica, ob hkratni skrbi za podmladek, stalno izobraževanje in celovit razvoj našega poklica.«