Državni zbor je 11. maja sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki posega na področja davkov, socialnih prispevkov, pokojnin, zdravstva, delovnih razmerij in gostinstva. Pripravili so ga poslanci NSi, SLS in Fokusa, Demokratov ter Resnice, podprla pa ga je tudi SDS. Predstavili so ga kot razvojno razbremenitev, saj bi zakon med drugim uvedel razvojno kapico, spremenil ureditev normirancev in znižal DDV za nekatera živila ter energente. Sindikati pa so v njem videli slabitev solidarnostnih sistemov in mu očitali, da je bil pripravljen brez socialnega dialoga, zato so na njegovo sprejetje odgovorili z referendumsko pobudo. Ob podpori civilne družbe in opozicije so zbrali 47.223 podpisov ter jih 18. maja vložili v državni zbor. Toda poslanci so postopek 27. maja ustavili z obrazložitvijo, da zakon v pomembnem delu ureja davke in druge obvezne dajatve, o katerih ustava referenduma ne dovoljuje.
Sodniška zaušnica vladi
Sindikati so sklep državnega zbora izpodbijali, saj so menili, da so predlagatelji davčne določbe namenoma povezali z vrsto drugih sistemskih posegov in tako pred referendumom zavarovali celoten zakon. Zahtevo za ustavno presojo sklepa državnega zbora so vložili 12. junija.
V ponedeljek, 3. avgusta, jim je ustavno sodišče pritrdilo. Za razveljavitev sklepa je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, eden je bil proti. Zgolj število davčnih določb po presoji večine namreč ne more biti odločilno merilo za presojo dopustnosti referenduma, saj zakon vsebuje tudi obsežne rešitve, ki niso povezane z ustavnimi izjemami. Ker glasovanje samo o enem delu zakona ni mogoče, bodo volilci odločali o celotnem svežnju.
Ustavni pravnik Miro Cerar je v oddaji Odmevi ocenil, da je odločitev ustavnega sodišča v bistvu opozorilo oziroma sankcija za takšno zakonodajno tehniko. Po njegovem mnenju je bila pravica do referenduma ohranjena, ostaja pa odprto vprašanje davčnih določb. Državni zbor namreč eno leto po referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z njegovo odločitvijo, ni pa jasno, ali ta omejitev velja tudi za davke in prispevke. Sodnik Marko Starman je v odklonilnem mnenju menil, da takšna enoletna prepoved za davčne vsebine ne bi smela veljati.
In kdaj bomo odšli na volišča?
Odločitev ustavnega sodišča še ne zagotavlja razpisa referenduma. Pobudniki morajo med 1. septembrom in 5. oktobrom zbrati najmanj 40.000 overjenih podpisov. Zahtevo za razpis lahko vložijo najpozneje do 12. oktobra, državni zbor pa mora referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. Če bodo izčrpani vsi zakonski roki, bo odlok sprejet 19. oktobra. Od dneva razpisa do glasovanja mora miniti najmanj 30 dni. Ob razpisu 19. oktobra bi bila prva nedelja, ki izpolnjuje ta pogoj, 22. november.
Referenduma tako ne bo mogoče združiti z že razpisanim glasovanjem o noveli zakona o parlamentarni preiskavi 11. oktobra. Takrat se rok za vložitev referendumske zahteve še niti ne bo iztekel, poleg tega med razpisom in glasovanjem ne bi bilo zahtevanih 30 dni.
Večje možnosti ponujajo lokalne volitve. Prvi krog bo 15. novembra, drugi krog županskih volitev pa 29. novembra. Če bi pobudniki zahtevo vložili pred skrajnim rokom in bi državni zbor referendum razpisal najpozneje 16. oktobra, bi bilo glasovanje 15. novembra še mogoče. Če pa bi se postopek zavlekel do 19. oktobra, bi združitev s prvim krogom odpadla, izbirati pa bi bilo mogoče med samostojnim terminom 22. novembra in povezavo z drugim krogom volitev 29. novembra. Končni datum bo tako odvisen od hitrosti postopka in odločitve poslancev.