Kot poudarjajo pri sodnem svetu, so sodniške plače že več let predmet ustavnosodne presoje, še posebej pa izpostavljajo odmevni sodbi iz let 2022 in 2024, v katerih je ustavno sodišče natančno opredelilo ustavne zahteve glede zagotavljanja materialne neodvisnosti sodnikov in dalo državnemu zboru tudi jasne napotke, kako naj se sodniške plače dolgoročno uredijo.
Od »hepienda« do sistemskega zakona
Po pestrem političnem dogajanju od Golobove napovedi »hepienda« do nazadnje sprejetega krovnega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju so v sodnem svetu ocenili, da zakon ne odraža vseh predhodnih napotkov ustavnega sodišča. Zato so se odločili, da na ustavno sodišče vložijo zahtevo za oceno ustavnosti, v kateri zatrjujejo, da so izpodbijane določbe v neskladju z načelom delitve oblasti, načelom sodniške neodvisnosti in načelom pravne države.
Po mnenju sodnega sveta naj bi bila ta načela kršena, ker da sodniške plače »preveliko in neutemeljeno« zaostajajo za plačami poslancev, se neustrezno in omejeno usklajujejo z inflacijo (enako kot druge plače po tem zakonu, op. p.) ter zaostajajo za plačami strokovnih sodelavcev in drugih primerljivih delovnih mest v javnem sektorju. Prav tako naj bi bilo neustrezno razmerje sodniških plač do povprečne plače, državnemu zboru pa očitajo tudi zamujanje z implementacijo preteklih ustavnih odločb, ki da jih zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ni izpolnil.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju sodniške plače uvršča od 49. do 67. razreda, kar pomeni od 5181,43 do 8821,04 evra mesečne bruto plače. Kot poudarjajo pri sodnem svetu, to sicer ne pomeni, da sodniki že od uveljavitve zakona (od 1. 1. 2025) prejemajo osnovno plačo v tem razponu, temveč bo povišanje plač realizirano postopno do leta 2028.
Trenutno naj bi sodniki začetniki prejemali 3809,43 evra bruto mesečne plače, predsednik vrhovnega sodišča pa za zdaj prejema 7.315,04 evra bruto mesečno.
