Na ta razpis za prosto mesto vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča se je prijavilo šest kandidatov. Sodni svet je na razgovor povabil dva, nato pa sklenil v imenovanje predlagati Gabrijela Hrovata, ki trenutno vodi kazenski oddelek na Višjem sodišču v Ljubljani. A predlagani kandidat nedavno med poslanci ni prejel podpore. Najprej mu je podporo odrekla mandatno-volilna komisija DZ, zatem pa še državni zbor, podporo mu je namenilo 33 poslancev, 44 pa jih je bilo proti njegovemu imenovanju.
Zavrnitev kandidature je sprožila številne odzive, v Sodnem svetu pa so takrat napovedali, da postopek imenovanja z odločitvijo DZ še ni končan. Kot so tudi napovedali, bodo v nadaljevanju sprejeli odločitev, ali bodo vnovič izbirali med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in v DZ posredovali nov predlog za imenovanje ali pa bodo razpis ponovili. O tem so odločali danes in odločili, da se razpis ponovi. Ob zavrnitvi imenovanja so v Sodnem svetu v izjavi za javnost poudarili tudi, da se zavedajo, da je odločitev DZ akt politične diskrecije, a zavrnitev predloga, ki so ga soglasno podprli vsi člani Sodnega sveta, napeljuje na misel, da se strokovno utemeljene odločitve o imenovanju sodnikov nadomeščajo s politično presojo, so izpostavili.
Na Vrhovnem sodišču so že ob zavrnitvi kandidatov na mandatno-volilni komisiji DZ izrazili presenečenje in zaskrbljenost. V odzivu so med drugim izpostavili, da so bile nesporne strokovne reference kandidatov za sodnike in kandidata za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika potrjene tudi s strani Sodnega sveta kot strokovnega organa, katerega temeljna naloga je varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti.