Iz knjigarne Mariborka, ki je bila že večkrat tarča homofobnih nasilnežev, so sporočili, da je okrajno sodišče v Mariboru ustavilo postopek zoper osebo, ki je bila obdolžena storitve zločina iz sovraštva. Junija 2025 je namreč izza zaklenjenih vrat zaprte knjigarne izvlekla in ukradla mavrično zastavo, ki jo je tja na mavrični dan obesila predsednica države Nataša Pirc Musar.
»Gre za povsem jasen, enoznačen napad na pravice pripadnikov skupnosti LGBTQI+ in preostalih manjšin, ne za prekršek zoper javni red in mir ali krajo. Nasilna odtujitev mavrične zastave je simbol, očitno dejanje sovraštva, ki bi jo kot tako moralo prepoznati in obravnavati tudi tožilstvo,« je tedaj dejala lastnica in direktorica knjigarne Anja Zag Golob.
Sprememba zaradi Šutarjevega zakona
Kot je sporočila, je policija korektno opravila svoje delo, našla osumljenca in primer predala tožilstvu. Toda sodišče je postopek ustavilo zaradi dekriminalizacije »male« tatvine z zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev javne varnosti (ZNUZJV) oziroma tako imenovanim Šutarjevim zakonom, ki je začel veljati 27. novembra.
»Zakonodajalec nam vsem tako sporoča, da je to, kar je storila ta oseba, v redu, da zločini iz sovraštva – če je vrednost odtujene ali uničene stvari majhna – niso vredni kazenskega pregona,« je ogorčena Zag-Golobova.
Na pomanjkljivost zakona je decembra opozorila tudi Pravna mreža za varstvo demokracije: »Zakon določa, da tatvina stvari majhne vrednosti (do 500 evrov) ter poškodovanje ali uničenje tuje stvari, kadar nastane majhna škoda (do 500 evrov), ne glede na določbe kazenskega zakonika, predstavljata prekršek. Posledično od začetka veljavnosti zakona ti dejanji ne sodita več med kazniva dejanja, temveč med prekrške.«
Mavrična zastava ni zgolj kos blaga
Iz knjigarne so še opozorili, da so predstavniki in predstavnice manjšin kolateralna škoda novega zakona, saj »kraja mavrične zastave pač ni zgolj kraja kosa blaga minorne vrednosti«.
Kljub ogorčenju nad tovrstno prakso se v Mariborki na sklep sodišča ne bodo pritožili. Kot pravijo, sodišče in sodnik zgolj ravnata po nedavno sprejetem zakonu, zato pritožba nima smisla. Apelirajo pa na vlado, da vrzel v pregonu zločinov iz sovraštva čim prej odpravi in pomaga preprečiti tovrstne napade na manjšine v prihodnosti.
