Kot so v sporočilu za javnost zapisali na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), so prekrškovne postopke vodili zoper ministre, ki so maja 2022 ob izteku mandata takratne vlade zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščen dopust, pri čemer se niso izločili iz odločanja o tem.

Prekrškovna postopka zoper tedanjega notranjega in gospodarskega ministra, Hojsa in Počivalška, sta pravnomočno zaključena. Okrajni sodišči v Ljubljani in Celju sta potrdili odločitev KPK, da sta se s svojim ravnanjem znašla v okoliščinah nasprotja interesov in sta kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Odločitev sta po pritožbi kršiteljev potrdili tudi višji sodišči.

V sodbah so zapisali, da se od funkcionarjev pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bil sprejet prav z namenom krepitve delovanja pravne države in določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. KPK jima je izrekla globo v višini 400 evrov.

Nasprotno pa sta prekrškovna postopka zoper nekdanjega ministra za pravosodje Dikaučiča in nekdanjega ministra za okolje Vizjaka po drugačnih odločitvah prvostopenjskih sodišč ob identičnih okoliščinah zastarala.

V KPK menijo, da je takšno sporočilo izjemno zaskrbljujoče ter da je v interesu javnosti, da se sodni postopki končajo v razumnem času in je s tem dosežen ustrezen epilog. "Opisani primeri pa kažejo, da bi bilo treba z vidika krepitve pravne države bodisi zagotoviti prednostno obravnavo primerov komisije na sodiščih, kar je komisija že predlagala, v nasprotnem primeru pa razmisliti o podaljšanju prekrškovnih zastaralnih rokov," so zapisali.

Komisija je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupno osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre, pri čemer nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek, nekdanji minister za javno upravo Boštjan Koritnik in nekdanja ministrica za izobraževanje Simona Kustec odločitve niso izpodbijali, preostalih pet pa je vložilo zahtevo za sodno varstvo.

Prva od teh zadev, postopek zoper ministra za finance Andreja Širclja, je bila na višjem sodišču končana februarja letos, potem ko sta tako okrajno kot višje sodišče v Ljubljani potrdila odločitev KPK o kršitvi nasprotja interesov.

Priporočamo