Kot je razvidno iz sklepa ustavnega sodišča, so se ustavni sodniki za začasno ustavitev rubeža denarnih socialnih pomoči odločili ob presoji zahteve za oceno ustavnosti, ki jo je vložila varuhinja človekovih pravic, in pobude za oceno ustavnosti, ki jo je v okviru Pravne mreže za varstvo demokracije vložila odvetniška pisarna Zakonjšek & Zakonjšek v imenu skupine prizadetih pobudnikov – štirih odraslih in petih otrok.
Svojega ravnanja za nazaj ne morejo spremeniti
Slednji so med drugim navedli, da niso mogli pričakovati, da bo po novem z davčno izvršbo mogoče poseči v njihovo denarno socialno pomoč – zaradi prekrškov in predlogov za izvršbe, ki so nastali že pred uveljavitvijo Šutarjevega zakona. Opozorili so, da na te nove okoliščine nikakor ne morejo vplivati, svojega ravnanja za nazaj pa ne morejo spremeniti.
Več pripomb so imeli tudi pri varuhinji človekovih pravic. Po mnenju varuhinje je cilj zakona, s katerim so vlada in poslanci poskušali zmanjšati število prekrškov, sicer povsem legitimen, vendar pa zakonska rešitev, ki posega v denarno socialno pomoč, ni niti primerna niti nujna niti sorazmerna. Zastavljeni cilj bi lahko namreč dosegli tudi z milejšimi ukrepi, rešitev iz spornega Šutarjevega zakona pa ne upošteva niti tega, ali bo posamezniku zagotovljen preživetveni minimum. Oba pobudnika sta predlagala tudi zadržanje izvajanja Šutarjevega zakona v spornih določbah.
Vlada: Ponavljanje prekrškov ustvarja občutek neenakosti
Ustavno sodišče se je v postopku odločanja obrnilo tudi na državni zbor in vlado. Iz državnega zbora so jim odgovorili, da je problematizirana ureditev bistvenega pomena za izvršitev odločb o prekršku (da torej vsi kršitelji globo tudi poravnajo). Ob tem so poudarili, da ne gre za trajen odvzem denarne socialne pomoči, ampak samo za odvzem do višine terjane kazni. Prav tako imajo kršitelji na voljo tudi druge možnosti, s katerimi lahko preprečijo izterjavo – na primer tako, da zaprosijo za delo v splošno korist.
Šutarjev zakon so branili tudi na vladi, kjer so poudarili, da je bil cilj zakonskih sprememb zmanjšanje splošne kriminalitete na področju kaznivih dejanj in prekrškov ter ponovna vzpostavitev javnega reda in miru v lokalnem okolju. “Storilci ponavljajočih prekrškov, ki ne plačajo globe in stroškov postopka in se zoper njih vodi neuspešna prisilna izterjava, ustvarjajo vtis, da mora družba takšno njihovo ravnanje tolerirati kot sprejemljivo. Ponavljanje prekrškov ustvarja občutek neenakosti in zmanjšuje zaupanje v pravni red in ravnanje v skladu z njim,” so stališče vlade povzeli ustavni sodniki, ki so nazadnje z osmimi glasovi proti enemu (proti je glasoval le sodnik Rok Svetlič) sprejeli sklep, s katerim so začasno zadržali izvrševanje 8. člena Šutarjevega zakona.
Presodili so, da “škodljive posledice, ki bi lahko nastale z nadaljnjim učinkovanjem izpodbijane določbe, pretehtajo nad škodljivimi posledicami njenega začasnega zadržanja”. S tem so začasno oziroma do končne odločitve ustavili rubeže denarnih socialnih pomoči.