Vrhovno državno tožilstvo je uspelo z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je na vrhovno sodišče vložilo po – milo rečeno – nenavadni sodbi ljubljanskega okrajnega sodišča. Sodišče je namreč ugodilo zahtevi za sodno varstvo vodje protestnikov, ki so leta septembra 2021 vdrli in zasedli prostore RTV Slovenija, tako da je morala posredovati policija. Šlo je za obdobje med epidemijo covida-19, na RTV pa je vdrla skupina, ki je trdila, da covid-19 ne obstaja, in ki je že pred tem incidentom dlje časa protestirala in nadlegovala zaposlene pred javno RTV.
Okrajno sodišče je prekrškovni postopek zoper kolovodjo vdora ustavilo, v sodbi pa med drugim zapisalo, da njeno ravnanje ni bilo protipravno, saj je ravnala v »upravičljivi skrajni sili«, kar pomeni, da je od sebe ali koga drugega odvračala istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, povzročeno zlo pa je bilo manjše od zla, ki je grozilo. Po mnenju sodišča naj bi zgolj odvračala nevarnost, ki je pretila več kot dvema milijonoma prebivalcev Slovenije, saj da RTV Slovenija javnosti ni zadostno obveščal o možnih hudih stranskih učinkih cepiv proti covidu.
Povsem zmotna interpretacija skrajne sile
Vrhovno tožilstvo je sporno sodbo izpodbijalo na vrhovnem sodišču, na katero je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Kot so pravkar sporočili s tožilstva, jim je vrhovno sodišče pritrdilo, da je sodišče prve stopnje docela zmotno interpretiralo elemente skrajne sile. »Pri tem je pojasnilo, da v obravnavanem primeru nevarnost v razlogih pravnomočne sodbe ni izkazana kot sočasna, realna in resna. Po presoji Vrhovnega sodišča RS zatrjevane nevarnosti tudi ni bilo mogoče preprečiti z ravnanji kršiteljice in zato ravnanje kršiteljice ni bilo primerno sredstvo niti nujen ukrep za odvračanje zatrjevane nevarnosti, prav tako njeno ravnanje ni bilo istočasno z zatrjevano nevarnostjo,« so odločitev vrhovnega sodišča pojasnili na tožilstvu.
Ker je bilo zahtevi za varstvo zakonitosti ugodeno na škodo kršiteljice, sodba vrhovnega sodišča v praksi ne bo kaj dosti spremenila. Kršiteljici še vedno ne bo treba plačati kazni, saj je sodba okrajnega sodišča že pred tem postala pravnomočna.