Potem ko so Socialni demokrati zaradi afere s sodno stavbo zabredli v globoko politično krizo, bi lahko še pred junijskimi evropskimi volitvami izvolili novo vodstvo. Na predlog predsednice SD Tanje Fajon, ki je v zadnjem obdobju na udaru kritik dela članstva, je bilo prejšnji mesec odločeno, da bo stranka odšla na volilni kongres 13. aprila. Čeprav je Fajonova po februarski konferenci stranke dejala, da se ne izogiba odgovornosti v najtežjih trenutkih, odločitve, ali se bo znova potegovala za predsedniško mesto v stranki, še ni sporočila. Marsikdo ji za obstanek na čelu pripisuje malo možnosti.
Medtem ko se ugiba, ali bo šla aktualna predsednica vendarle na kongres po nov mandat, so na površje v ozadju že priplavala imena potencialnih (proti)kandidatov. Vsaj del članstva kot favorita za naslednika Fajonove vidi Matjaža Hana, a je ta nedavno zavrnil možnost, da bi kandidiral za predsednika stranke. »Čeprav pravijo, da v politiki nikoli ne reci nikoli, na kongresu 13. aprila ne bom kandidiral.« Kot potencialnega kandidata nekateri vidijo tudi kohezijskega ministra Aleksandra Jevška, ki pa se še ni odločil. Omenja se tudi oba evroposlanca Matjaža Nemca in Milana Brgleza, ki pa sta za zdaj osredotočena na ponovno izvolitev na evropskih volitvah.
Veliko oči je uprtih tudi v vodjo poslancev SD Janija Prednika, ki je s Tanjo Fajon za predsedniško mesto v preteklosti že meril moči. Pred štirimi leti je prejel slabo tretjino glasov, pred zadnjim volilnim kongresom oktobra 2022 pa je v zadnjem trenutku umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika in uspešno kandidiral za podpredsednika. S to potezo je sicer nekatere v stranki, ki so ga bili na kongresu pripravljeni podpreti, razočaral. Spomnimo, da je vodja poslancev nato lani preko medijev javno kritiziral stanje v stranki, češ da so se slovenski socialni demokrati izgubili v tako imenovani politični korektnosti, da izgubljajo vonj in okus in da so postali nevidni. Vajeti, je dejal takrat, bi bil pripravljen prevzeti sam.
Želja mnogih kongres
s čim več kandidati
Poleg tistih, ki kot najresnejše kandidate vidijo predvsem dosedanje nosilce visokih funkcij tako v vladi kot stranki, ni malo takšnih, ki menijo, da bi veljalo, če želi stranka res obrniti nov list, poseči po novih obrazih, ki trenutno niso del ožjega vodstva. Da bi veljalo, na primer, kandidate iskati tudi med župani iz vrst SD. Eno izmed takšnih imen je po mnenju naših sogovornikov dolgoletni župan Ajdovščine Tadej Beočanin. »Nekaj simpatij že tradicionalno uživam znotraj stranke SD, glede letošnjega kongresa pa nismo opravili še nobenih konkretnih pogovorov,« je dejal za Večer. Pojavlja se tudi ime kranjskega župana Matjaža Rakovca, ki pa za zdaj javno ni pokazal interesa.
Postopki evidentiranja za vodstvene funkcije v stranki že potekajo, jasnejši obrisi pa naj bi se izrisali v drugi polovici marca. Rok za evidentiranje se izteče 11. aprila. A če je na eni strani danes še prezgodaj za imenovanje konkretnih kandidatov, je po drugi strani več naših sogovornikov jasnih, da si želijo napetega kongresa s čim več kandidati. Nekateri so ob tem spomnili na leto 2012, ko so na volitvah predsednika stranke odločali med Borutom Pahorjem, Igorjem Lukšičem in Patrickom Vlačičem. Številni namreč menijo, da se le skozi resno tekmo lahko izostri politična vizija stranke, kar da se ne bo zgodilo, če bo nekdo zgolj dogovorjeno izvoljen. In da stranka potrebuje kredibilno osebo z jasno vizijo, kako naprej, in ki se bo pripravljena za to tudi boriti. Ni namreč skrivnost, da marsikdo meni, da stranka trenutno znotraj koalicije premalo odločno zagovarja program socialdemokracije, s katerim je odšla na volitve.
Novi sumi nepravilnosti na pravosodnem ministrstvu
Ali je iz omare Dominike Švarc Pipan pred glasovanjem o njeni naslednici padel še en okostnjak? Včerajšnje Delo med drugim poroča o najemni pogodbi za potrebe celjskega tožilstva, ki jo je ministrica podpisala junija lani. V pogodbi so se dogovorili, da bodo stavbo za potrebe celjskega tožilstva najeli za deset let, z možnostjo petletnega podaljšanja. Prav tako je po poročanju s podpisom pogodbe izrecno dogovorjeno, da najemnik ne more enostransko odpovedati pogodbe pred iztekom desetih let. Ta pogodba je nadomestila staro pogodbo, ki ni imela člena o zagotovitvi desetletnega najema, z njo pa so za tožilstvo najeli še dodatne prostore v objektu in zvišali najemnino za kvadratni meter. Takšna najemna pogodba avtomatično zviša vrednost objekta, navaja časnik in dodaja, da je objekt z letošnjim letom dobil tudi novega lastnika.
Švarc-Pipanova je v zvezi s tem včeraj ob robu seje vlade pojasnila, da je bila prva pogodba za najem omenjenih prostorov sklenjena leta 2004, od takrat pa da se je sklepala za triletna obdobja. Lani je ministrstvo sklenilo desetletno pogodbo, ki se lahko s pisnim predlogom katere od strank še podaljša, in sicer šest mesecev pred iztekom. Ministrica je zatrdila, da ob prvem pregledu pogodbe in aneksa zaradi spremembe lastnika ni zaznala nepravilnosti. Po njenih besedah gre za klasično najemno pogodbo. Pogodba je bila po njenih pojasnilih lani sklenjena na novo, ker je šlo za najem dodatnih prostorov v izmeri približno 240 kvadratnih metrov in parkirno mesto. Navedla je še, da ima ministrstvo sklenjenih več kot 60 najemnih pogodb in da so dolgoročne pogodbe precej pogoste, kot tudi najem za nedoločen čas. Švarc-Pipanova je sicer v preteklih tednih že napovedala pregled morebitnih drugih nepravilnostih pri poslih ministrstva, s čimer pa se bo seveda morala ukvarjati njena predvidena naslednica, kandidatka za novo pravosodno ministrico Andreja Katič.
