Politične stranke druga za drugo z nekaj izjemami znova napovedujejo uvedbo socialne kapice, ki pomeni postavitev zgornje meje osnove za obračun socialnih prispevkov. To pomeni, da se nad določenim dohodkom prispevki ne obračunajo več, čeprav plača še naprej raste. Gre torej praviloma za ukrep v prid najbogatejšim, pri čemer zagovorniki pravijo, da bi s tem ohranili oziroma privabili najboljše kadre. Prepričljivih empiričnih dokazov za rast zaposlenosti oziroma produktivnosti v državah s tem ukrepom ni, je pa neizogibno tveganje krčenja pokojninske in zdravstvene blagajne, kar občutijo predvsem manj premožni.
NSi, SLS in Fokus
Ne. Razvojna kapica je pravičen ukrep. Ker so pravice iz socialnih zavarovanj omejene, je prav, da je omejena tudi višina zahtevanega vplačila. Visokokvalificirani zaposleni kljub uvedbi razvojne kapice v javne blagajne že vplačajo znesek, ki je nadpovprečno visok, zato je poleg načela pravičnosti zadoščeno tudi načelu solidarnosti. Z razvojno kapico bi naredili državo bolj konkurenčno za visoko usposobljene kadre, strokovnjake, inženirje, ki danes odhajajo v tujino. Razvojna kapica je nujen razvojni ukrep, ki zadržuje znanje v Sloveniji in krepi dodano vrednost gospodarstva.
Prerod
Ne. Ne zagovarjamo generalnega koncepta razvojne kapice, zagovarjamo intervalno, ki zajema znižanje davčne stopnje za dohodke v razponu od 3000 do 8000 evrov bruto. S tem bi razbremenili kader, ki je dejansko srednji razred in ki v aktualnem sistemu ni upravičen do nikakršnih olajšav oziroma vse javne storitve plačuje v polnem obsegu. Na primer vrtec in podobno.
Demokrati. Anžeta Logarja
Socialna kapica je nujen ukrep za zadrževanje najboljših strokovnjakov doma. Beg možganov moramo na vsak način preprečiti, če želimo dobro Sloveniji. Seveda je solidarnost temelj naše države in socialna kapica je v tem pogledu dolgoročni ukrep tudi za ohranitev našega socialnega sistema. Kajti samo če najboljše strokovnjake in talente zadržimo doma, lahko ustvarimo pogoje za boljšo konkurenčnost Slovenije in razvoj novih delovnih mest.
Gibanje Svoboda
Ne. Naš cilj je postopna razvojna kapica, ki ohranja solidarnost, hkrati pa zadržuje in privablja najbolj izobražene in produktivne kadre, nujne za prestrukturiranje gospodarstva in doseganje višje dodane vrednosti. Več takih kadrov pomeni višje plače, večjo potrošnjo ter več prilivov v proračunsko, pokojninsko in zdravstveno blagajno, kar koristi vsem. Danes so namreč v Sloveniji pokojnine in bolniška nadomestila navzgor omejeni, prispevki pa ne, kar zmanjšuje motivacijo za delo in ustvarjanje.
SD
Da. Uvedba socialne kapice bi zmanjšala finančne prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno, kar bi vodilo v nižje pokojnine in slabši dostop do zdravstvenih storitev. Pri nagrajevanju razvojnega kadra, ki že dosega nadpovprečne dohodke, je treba poudariti, da plača ni edini motivacijski dejavnik. Pomembni so tudi kakovost delovnih pogojev, možnosti strokovnega napredovanja in uresničevanja lastnih idej. Zato smo sprejeli dva zakona, ki bosta delodajalcem omogočila dodatne možnosti nagrajevanja razvojnega kadra – zakon o udeležbi delavcev pri dobičku in zakon o lastniških zadrugah delavcev.
Levica in Vesna
Da, na socialni kapici ni prav nič socialnega. Z uvedbo bi ljudje z najvišjimi plačami prispevke za socialno varnost plačevali po nižjih stopnjah kot vsi ostali. Ukrep ni zato nič drugega kot davčni odpustek za prejemnike višjih dohodkov, ki bi osiromašil že tako načeto javnozdravstveno in pokojninsko blagajno. Izpad prihodkov bi slej ko prej pomenil višje obremenitve za srednji in nižji razred in/ali nižanje pravic iz zdravstvenega in pokojninskega sistema. Takšna politika ne rešuje strukturnih razvojnih izzivov, temveč prinaša kratkoročne koristi tistim z najvišjimi dohodki na račun skupnega dobrega.
Resni.ca
Naši najboljši strokovnjaki bežijo v tujino. S socialno kapico bodo ostali tukaj, tukaj trošili denar in tukaj plačevali dohodnino, kar pomeni več, ne manj denarja za socialne programe. Bolje tisoč strokovnjakov, ki plačujejo zmeren davek, kot pa nič, ker so vsi v Avstriji.