Aktualna koalicija je med področji, na katerih je uresničila velik del svojih zavez, posebej izpostavila socialno državo, dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko politiko.
Med najpomembnejšimi ukrepi je bila v iztekajočem se mandatu sprememba pokojninske zakonodaje, ki je bila praktično edina večja reforma, ki jo je vladi uspelo sprejeti ob širokem soglasju socialnih partnerjev. Več strank, vključno s Svobodo, ob tem prepoznava nujnost krepitve tudi drugega in tretjega pokojninskega stebra. Drugače je s težavnim vzpostavljanjem sistema dolgotrajne oskrbe, kjer na desnem polu že napovedujejo spremembe zakonodaje in ukinitev prispevka za upokojence, na levem pa nujne popravke.
Veliko polemik je vzbujalo tudi bolj kot ne neučinkovito reševanje romskih vprašanj, o določbah Šutarjevega zakona, ki so omogočile rubež socialnih pomoči, pa bo presojalo ustavno sodišče.
Predvsem v programih strank desnega pola ni mogoče spregledati, da bi politiko na področju socialnih prejemkov zaostrili in uvedli strožji nadzor nad zlorabami, pri čemer tudi v Svobodi govorijo o tem, da socialna pomoč ne sme biti »potuha, ampak začasna varnostna mreža«, medtem ko nekateri na levi represivni pristop zavračajo, prav tako nižanje socialnih standardov.
Praktično vse stranke kot pomemben izziv prepoznavajo ustrezno demografsko politiko.
SDS: Univerzalni otroški dodatek
Po mnenju SDS moramo socialno politiko graditi na jasnem načelu: pomoč mora priti do tistih, ki jo res potrebujejo, sistem pa mora spodbujati samostojnost, delo in odgovornost. Zato napovedujejo preglednejša pravila in učinkovit nadzor glede socialnih prejemkov, ki ne bodo višji od minimalne plače. Pogoje za dodelitev socialnih pomoči bodo oblikovali tako, da bodo spodbujali delo. Okrepili bodo družinsko politiko, med drugim z uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, ki bo ukrep družinske in ne socialne politike. Upokojencem z nižjo pokojnino obljubljajo božičnico (zimski dodatek) v višjem znesku; zdaj je znesek enoten, ne glede na višino pokojnine. Obljubljajo tudi polno pokojnino v primeru, da bi po izpolnitvi pogojev za upokojitev posameznik delal še naprej. Ukiniti nameravajo prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in ga prepoloviti pri tistih, kjer se podvaja, preostalim pa zamrzniti do takrat, ko se bodo storitve izvajale. Uvedli bodo letni nadzor izvajanja dostopnosti za invalide.
Gibanje Svoboda: Sprostitev omejitev za delo upokojencev
Sistem socialnih pomoči nameravajo narediti preglednejši in učinkovitejši. Socialno pomoč bodo povezovali z zaposlovanjem. Transferji naj postanejo odskočna deska za vključitev v družbo, ne pa trajna potuha, pravijo. Vzpostavili bodo informativni izračun pripadajočih pravic in enotno socialno kartico (vsi transferji na enem digitalnem mestu). Na področju dela ne želijo, da Slovenija tekmuje z nizkimi stroški dela, ampak z visoko dodano vrednostjo in znanjem. Napovedujejo ukrepe za zadržanje talentov in za to, da bo »več v žepu ustvarjalnih« (postopna uvedba razvojne kapice). Omogočili bodo plačano prekvalifikacijo delavcev v panogah v zatonu in okrepili inšpekcijski nadzor nad prikritimi delovnimi razmerji. Digitalizirali bodo postopke za pridobivanje dovoljenj za tuje delavce. Za podaljšanje dovoljenj bo potrebno dokazilo o osnovnem znanju slovenščine. Delodajalci bodo morali tujim delavcem omogočiti tečaje jezika v delovnem času. Napovedujejo prenovo drugega pokojninskega stebra in uvedbo tretjega. Dodatno bodo sprostili omejitve za delo upokojencev. »Upokojenec bo lahko prejemal pokojnino in obenem delal, kolikor želi, ob plačilu ustreznih davkov.« V dolgotrajni oskrbi zaradi pomanjkanja kadra napovedujejo hibridni model: kombiniranje oskrbe na domu in denarnega prejemka, pa tudi dvig plač in standardov. Na področju družinske politike bodo med drugim uvedli zakonske varovalke, ki bodo preprečevale premestitev na slabše delovno mesto ali znižanje plače v obdobju 12 mesecev po vrnitvi s porodniške odsotnosti. Napovedujejo brezplačno šolsko prehrano ter univerzalni otroški dodatek. Stanovanjska politika z nadaljevanjem in nadgradnjo ukrepov bo njihova prioriteta.
SD: Sklad za varno starost in boljše pokojnine
Socialni demokrati v programu na področju dela, družine in socialnih zadev ne namenjajo posebnega poglavja, pač pa se ga dotaknejo bolj na splošno v različnih kontekstih. Načelno izpostavljajo, da želijo zagotoviti socialno varnost čez vse življenje in nadgraditi javne sisteme socialne varnosti. Za trdnejši sistem socialne varnosti sedanjih in bodočih upokojencev predlagajo vzpostavitev sklada za varno starost (demografski sklad) za stabilno dodatno financiranje pokojnin (z novimi viri iz državnega premoženja in rent za naravne vire), izenačili bodo prispevne stopnje ter razširili kolektivna dodatna pokojninska zavarovanja. Obljubljajo pravično usklajevanje pokojnin, izboljšanje pogojev za delo upokojencev ter vlaganje v oskrbo in infrastrukturo za starejše. Močno se bodo zavzeli za okrepitev socialnega dialoga ter dogovor s socialnimi partnerji in civilno družbo o razvoju Slovenije.
Demokrati Anžeta Logarja: Projekt Stanovanjski feniks
Stranka med drugim zagovarja fleksibilnejši trg dela ob hkratni zaščiti delavcev, sistematične prekvalifikacije, uvedbo modernih oblik dela (hibridno, platformno) z jasno zakonodajno ureditvijo, širitev dualnega modela in obvezno prakso. Pokojnine, ki nimajo osnove iz plačila prispevkov, bi izvzeli iz sistema pokojninske blagajne, tako da bi bile neposredno strošek državne blagajne; krepili bi drugi in tretji pokojninski steber, uvedli spodbude za vključevanje starejših v delo (upokojenski s. p.). Socialno pomoč bi povezali z vključevanjem v javna dela, sistemsko naslovili zlorabe socialnih transferjev in vpeljali načelo odgovornega upravičenca. Pri dolgotrajni oskrbi, ki bi jo preoblikovali v celostno socialno oskrbo, bi jasno razmejili financiranja med zdravstvenim in socialnim sistemom ter uvedli ciljno financiranje glede na dejansko izvedene storitve. Za podporo mladim družinam napovedujejo posebne kreditne sheme s subvencionirano obrestno mero za rešitev prvega stanovanjskega problema in projekt Stanovanjski feniks: sprejem posebnega gradbenega zakona, s katerim se zagotovi tipska gradnja stanovanjskih enot brez začetnega stroška za komunalno opremljenost razpoložljivih zemljišč. Vzpostavili bi družinski svet RS in državni svet za starejše.
Levica in Vesna: 30-urni delovni teden kot polni
Obljubljajo konec revščine med zaposlenimi. Minimalno plačo bodo usklajevali z dejanskimi življenjskimi stroški, jo ohranjali nad pragom tveganja revščine in uveljavili načelo »enka je minimalka« kot najnižjo osnovno plačo. Deficitarnim poklicem v ključnih javnih službah bodo zagotovili ustrezno plačilo. »Gospodarska rast mora pomeniti višji življenjski standard za večino, ne le dobička za peščico,« napovedujejo zavzemanje za rast plač. Obljubljajo brezplačen vrtec za vse, dostopno in javno financirano dolgotrajno oskrbo, vzpostavili bi poenostavljen in avtomatiziran sistem socialnih transferjev ter enoten sistem družinskih podpor tako, da bo vsako zvišanje plače pomenilo višji razpoložljivi dohodek – brez skritih izgub zaradi prehajanja med razredi. V morebitnem novem mandatu naj bi res naredili konec prekarnosti in prisilnemu samozaposlovanju ter okrepili inšpekcijski nadzor in dosledno kaznovali kršitve delovnopravne zakonodaje. Podjetjem, ki to želijo, bodo omogočili, da 30-urni delovni teden šteje kot polni delovni čas in polno plačilo. Zagotovili bodo jasno ločitev delovnega časa od zasebnega življenja. Nadaljevali bodo zastavljeno delo na področju stanovanjske politike.
NSi, SLS in Fokus: Družinska politika ena ključnih prioritet
Trojček strank izpostavlja niz ukrepov za vključujočo, pravično in solidarno družbo. Ena ključnih prioritet skupne liste je družinska politika, med ključnimi ukrepi pa med drugim 95-odstotno državno jamstvo za prvi dom za mlade, brezplačen vrtec za vse otroke, delo s skrajšanim delovnim časom. Okrepiti nameravajo programe aktivne politike zaposlovanja, razširiti vajeništvo in dualno izobraževanje ter uvesti spodbude za prvo zaposlitev za nedoločen čas in za zaposlovanje ranljivih skupin. Kakovostno delo, ki zagotavlja dostojen dohodek, mora biti cilj in vrednota, poudarjajo. Prenovo pokojninskega sistema bi nadaljevali s krepitvijo drugega stebra z ustreznimi spodbudami za delavce in delodajalce ter prečiščenjem sistema pravic, ki ne temeljijo na prispevkih. Razvijali bodo terensko podporo, centre za socialno delo razbremenili administrativnih bremen in zagotovili ustrezen nadzor nad zlorabami sistema socialnega varstva. Postopke za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe nameravajo poenostaviti, skrajšati in zagotoviti ustrezno informacijsko podporo.
Drugi: od odpravljanja socialnega turizma do zavračanja represije
»Socialna država mora ostati varnostna mreža, ki ljudem v stiski zagotovi dostojanstvo in osnovne pogoje za življenje, hkrati pa je pregledna, pravična in odporna proti zlorabam,« pravijo v Prerodu. Izpostavljajo pomen celovitega sistema demografske politike, ki bo mladim omogočil dostopna in kakovostna stanovanja, cenovno sprejemljive vrtce, stabilno zaposlitev ter podporno okolje za ustvarjanje družin. Država mora po njihovem mnenju prevzeti večji del stroškov vrtcev – po vzoru univerzalnega otroškega dodatka. Starejšim je po oceni Preroda treba omogočiti, da po upokojitvi ostanejo zaposleni, če to želijo, brez izgube pokojnine. Za aktivacijo upokojencev, ki bi lahko delali naprej brez zamrznitve ali znižanja pokojnine, se zavzemajo tudi v Resnici, prav tako za vzpostavitev demografskega rezervnega sklada za pokojnine in povečanje davčne olajšave za vplačila v 2. in 3. steber. Kot ukrep demografske politike bi uvedli kredit za prihodnost (KZP) v višini 50.000 evrov, namenjen reševanju prvega stanovanjskega vprašanja ali obnovi nepremičnine. Socialne transferje bi Resnica ukinila za tiste dela zmožne ljudi, ki jih v tem trenutku izkoriščajo. Pravico do socialnih transferjev nameravajo vezati na državljanstvo, s čimer bi odpravili socialni turizem. Pirati zagovarjajo uvedbo krajšega delovnega časa, močnejšo zaščito delavcev pred zlorabami in izkoriščanjem ter krepitev ekonomske demokracije. Zavračajo represivne in kaznovalne pristope do socialne politike, »saj je to le spirala, ki ljudi pahne v revščino in socialno izključenost«. Okrepili bi programe romskih mediatorjev v šolah, zdravstvu in socialnih službah. Odpravili bi kazni za brezdomstvo, vzpostavili programe z mobilnimi ekipami za psihosocialno podporo brezdomce in podprli širitev dnevnih in nočnih centrov zanje.
Talec političnih ciklov in ideoloških razprav
Socialna zbornica Slovenije:
»Z vidika stroke je nujno poudariti, da je socialna politika v Sloveniji že dlje časa talec političnih ciklov in ideoloških razprav, namesto da bi bila obravnavana kot temeljni steber družbenega razvoja. Leve in desne politike so se področja socialnega varstva lotevale parcialno in kratkoročno – ene predvsem deklarativno, druge restriktivno –, brez celostne in izvedljive vizije. Izjema je področje dolgotrajne oskrbe, ki pa je bilo namesto celovite vsebinske obravnave pogosto potisnjeno v ospredje političnih preigravanj. Prihodnja socialna politika bi morala iti v smer krepitve javnega sistema socialnega varstva, ki zagotavlja dostojno življenje, zmanjšuje revščino in pravočasno odgovarja na socialna tveganja. Prioritete morajo biti razvoj dostopnih storitev v skupnosti, sistemska podpora družinam, boljši delovni pogoji za zaposlene ter stabilno in predvidljivo financiranje. Nadaljevati je treba procese deinstitucionalizacije in preventivne programe, a predvsem zagotoviti njihovo dejansko izvajanje. Najakutnejši problemi ostajajo pomanjkanje kadra, dolge čakalne dobe, razpadanje mreže javnih storitev ter razkorak med sprejeto zakonodajo in prakso. Brez jasne politične odgovornosti in spoštovanja strokovnih argumentov bo socialna politika tudi v prihodnje ostajala drugorazredna tema. «
Socialna politika se mora boriti tudi s predsodki
Prof. dr. Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo:
»V zadnjih letih je bilo začetih nekaj procesov, ki bi se morali nadaljevati: med takšnimi so zagotovitev sredstev za javna najemna stanovanja in znižana cena oskrbe v domovih za starejše. A potrebno je še mnogo več: ukiniti dvo- in večposteljne sobe, bolje plačati skrbstveno osebje in ga tudi natančneje izbirati. Napačen je znani starizem, da je za »starčke« vsak dober. Odprla se je rana, ki je tlela pod površjem, to je življenje ljudi, ki živijo v romskih naseljih in ki morajo dobiti dejavno podporo; poleg socialnih prejemkov je načrtovanje socialnega dela v skupnosti odgovor na njihovo marginalizacijo in čimprejšnja rešitev stanovanjskih razmer za vsakogar. Deinstitucionalizacija se bo nadaljevala, a naj bi se tako, da bo zares izboljšala raven vsakdanjega življenja posameznic in posameznikov, ne da bo ljudi zgolj namestila v manjše hiše in stanovanja ter jih vanje zaprla. Varstveno-delovni centri, ti »vrtci za odrasle« ali pa prostori izkoriščanja delovne sile, bi že zdavnaj potrebovali nove socialnopolitične razmisleke, saj takšni, kot so, niso v skladu z ratificirano konvencijo ZN o pravicah ljudi z ovirami. Nekatera okolja, ki nasprotujejo nastajanju skupnostnih oblik bivanja za ljudi s težavami v duševnem zdravju in z drugimi oviranostmi, bodo potrebovala socialno skupnostno delo, da premagajo NIMBY (not-in-my-backyard). Brezdomstva je vse več in nekateri vidijo rešitev v gradnji velikih brezdomskih silosov, kar je v nasprotju z vsemi socialnopolitičnimi izkušnjami z vsega sveta; zgled naj bo Finska, ki ni naredila novih azilov za brezdomce, temveč je vsakomur dala ključ socialnega stanovanja in kontinuirano človeško podporo. Tudi otroci in njihovi skrbniki, kot vidimo vsak dan, bodo potrebovali več kontinuirane podpore, kot je imajo. Manj odvzemov otrok je mogoče le, če socialne delavke družino obiskujejo večkrat na teden. Od delodajalcev, predvsem od tistih z več dobička, bi morali zahtevati, da zaposlijo tudi ljudi z ovirami, in ne samo, da plačujejo zanemarljive kazni. Socialna politika se mora ves čas boriti tudi s predsodki ljudi.«