Ustavno sodišče je razveljavilo sklep DZ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Ta je med drugim predvideval zadržanje novega zakona o gostinstvu, ki ga je sprejela Golobova vlada, do 31. decembra 2026.
Največ polemik v tako imenovanem Hanovem zakonu, ki zaostruje pogoje za kratkotrajno oddajanje v najem, je sprožila omejitev oddajanja v občinah s tako imenovanim »visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema«. Na seznam za leti 2027 in 2028 je prejšnje ministrstvo za solidarno prihodnost uvrstilo Ankaran, Bled, Bohinj, Bovec, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Izolo, Koper, Kranjsko Goro, Ljubljano, Piran, Preddvor, Radovljico in Žirovnico. V teh občinah naj bi bilo oddajanje v najem od 1. januarja 2027 omejeno na največ 60 dni v letu, pri čemer pa bi lahko občine omejitev določile na obdobje od 30 do 270 dni.
Sobodajalci: Čakanje na referendum povzroča večstomilijonsko škodo
V Združenju sobodajalcev Slovenije so povedali, da globoko obžalujejo posledice takšne odločitve. »Moratorij na nefunkcionalni gostinski zakon, ki je bil vključen v interventni zakon, je predstavljal nujen sistemski ukrep. Njegovo nujnost sta pred odhodom prepoznala tako prejšnja koalicija kot sam nekdanji gospodarski minister Matjaž Han, ki je zakon prvotno predlagal. Čakanje na referendum je zdaj celotno dejavnost znova ujelo v zanko negotovosti,« opozarja predsednica združenja Katja Rezman.
Kot pravi, je novi zakon o gostinstvu v dejavnosti sobodajalstva povzročila totalen kaos in pravni vakuum. Določbe zakona so v praksi popolnoma nefunkcionalne, hkrati pa novela ni izpolnila svoje primarne vloge – ustrezne implementacije evropske regulacije iz uredbe o kratkoročnem najemu. »Zaradi vsega tega je prišlo do resnega pravnega vakuuma, kjer številne aktivnosti, kljub začetku veljavnosti novega zakona, še vedno potekajo po starih, že razveljavljenih pravilnikih in zakonodaji,« pojasnjuje Rezmanova.
V združenju opozarjajo, da je AJPES zaradi nefunkcionalnosti zakonodaje za nedoločen čas odložil prenovo registra nastanitvenih obratov, zato se vpisi še vedno izvajajo po starem sistemu. Po starem, že razveljavljenem gostinskem zakonu in pravilnikih deluje tudi aplikacija gospodarskega ministrstva za kategorizacijo nastanitvenih obratov, ob tem pa ministrstvo še ni pripravilo podlag za usposabljanje in licenciranje ocenjevalcev po novem zakonu.
Referendumski odlog po besedah Rezmanove podaljšuje pravno in davčno negotovost za okoli 90.000 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s sobodajalstvom, še najbolj za tiste iz 14 turističnih občin, kjer bo dejavnost omejena na zgolj 60 dni. »Če bi želele te občine sprostiti omejitve in rešiti prihodnjo turistično sezono, bi morale svoje odloke sprejeti do 31. oktobra. Vendar imajo po gostinskem zakonu predpisane neizvedljive pogoje – med njimi analizo najemnega trga, za katero uradni podatki sploh ne obstajajo, ter kratke roke za pripravo analize vpliva sprememb na število obiskovalcev. Interventni moratorij je to omejevanje za leto 2027 preklical, zdaj pa bo referendum izveden šele po poteku roka za izdajo občinskih odlokov,« opozarja Rezmanova.
V Združenju sobodajalcev Slovenije upajo, da bo ustavno sodišče na podlagi že vložene zahteve presodilo o ustavnosti gostinskega zakona še pred izvedbo referenduma; ta bi lahko najprej potekal 22. novembra. »Tu ne gre več le za dušenje dejavnosti v negotovosti, temveč za neposredno in grozečo javnofinančno škodo. Na podlagi projekcij lokalnih turističnih organizacij ocenjujemo, da bi uveljavitev 60-dnevne omejitve povzročila za 200 milijonov evrov škode na ravni destinacij in dodatnih 50 milijonov evrov škode za državni proračun,« je zapisala Rezmanova.
Nevladniki: Majhen korak v pravo smer
Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan pravi, da sobodajalci niso v pravnem vakuumu. Dokler ni končan referendumski postopek, velja trenutni zakon. Zato bi bilo smiselno, da sobodajalci mirno nadaljujejo priprave na nove regulacije, vlada pa sprejemanje podzakonskih aktov.
Novi zakon o gostinstvu je sicer po oceni inštituta premajhen korak v pravo smer. »Kot smo med našo kampanjo 'Airbnb, pejt domov!' že večkrat opozorili, bi morali za doseganje boljših učinkov na stanovanjskem trgu sprejeti strožje ukrepe, ki ne dopuščajo izigravanja in samovolje županov ter predvsem uvajajo več nadzora. Slovenija se sooča z zgodovinsko nepremičninsko krizo, zato naj vlada čim prej v skladu z obstoječim zakonom sprejme vse potrebne podzakonske akte in začne izvajati nadzor, ki bo čim več stanovanj, ki se trenutno oddajajo turistom in kupujejo za te namene, pripeljal na trg dolgoročnega oddajanja oziroma nakupa,« poudarja Štrok.
Gaja Prinčič z Inštituta za politike prostora (IPoP) meni, da regulacija kratkoročnega oddajanja sama po sebi ne more rešiti stanovanjske krize, lahko pa v posameznih okoljih omeji preusmerjanje stanovanj iz dolgoročnega najema v turistične nastanitve. »Trenutnega zapleta in težav sobodajalcev po našem mnenju ni smiselno reševati z nadaljnjim rahljanjem pravil. Potrebujemo jasno, stabilno in izvedljivo ureditev, ki bo nedvoumno razlikovala med občasnim oddajanjem dela lastnega doma in profesionalno dejavnostjo v stanovanjih,« pojasnjuje Prinčičeva.