Politično debato polnijo velike obljube o razbremenitvi plač, od zagovornikov pa malo slišimo o tem, s čim bi nadomestili manko. Pri tem je pomembno dvoje. Prvič: res drži, da je delo v Sloveniji zelo obremenjeno, a na koncu po obremenitvah znotraj EU nismo več tako zelo visoko. In drugič: davki od dela so eden ključnih virov proračuna, pri čemer bodo stroški v socialnem varstvu, zdravstvu itd. zaradi demografskih gibanj še naraščali. Davčni rezi sicer v praksi navadno pomenijo predvsem korist za tiste z najvišjimi dohodki in kapitalske dobičke ter načenjajo socialno državo.
Gibanje Svoboda
Poudarjamo, da z davki in prispevki krepimo javne sisteme, od katerih imajo korist vsi: javno zdravstvo, pokojnine, starševsko varstvo, dolgotrajno oskrbo, javno šolstvo, izobraževanje in znanost, pa tudi regionalni razvoj, šport in kulturo. OECD sicer ugotavlja, da je davčni primež pri nekaterih zaposlenih nad povprečjem, a hkrati nižji kot v več velikih državah EU, na primer Belgiji, Nemčiji in Franciji. Dodajmo, da so v Sloveniji malica, prevoz na delo, letni regres in božičnica neobdavčeni, kar je v primerjavah naše obdavčitve plač z obdavčitvijo v drugih državah najpogostejša napaka, saj v številnih primerih tega ne upoštevajo.
SDS
SD
Drži. Obremenitev dela je nadpovprečna glede na OECD. V SD zagovarjamo davčno razbremenitev dela s hkratno pravično obdavčitvijo premoženja. Več ko zberemo z obdavčitvijo premoženja, bolj lahko davčno razbremenimo plače delavskega in srednjega razreda. Zagovarjamo povprečno obdavčitev premoženja s progresivno lestvico od ena do pet promilov, vendar tudi s splošno olajšavo za prvo stanovanjsko nepremičnino. Razbremenitev dela je možna na več načinov – z dvigom splošne olajšave, s prilagoditvijo dohodninskih razredov ali zmanjšanjem njihove obremenitve. Vse to je odvisno od novega socialnega in razvojnega dogovora.
NSi
Da, slovenske plače so preveč obdavčene z davki in prispevki. Zaposleni v sosednjih državah od svojih bruto plač prejmejo več. Predsednik vlade je marca 2023 obljubil »moramo pripraviti takšno reformo, ki bo zmanjšala obremenitev plač iz dela – to je prvi imperativ«. Spet je prelomil obljubo in zgodilo se je obratno. Obremenitev povprečne plače se je v času te vlade še povečala s 43,1 na 46,2 odstotka – 3600 evrov skupaj bo Slovenca s povprečno bruto plačo prikrajšala razveljavitev dohodninskega zakona prejšnje vlade. V NSi bomo plače spet razbremenili, da bo vsem, ki delajo, od njihovega truda ostalo več.
Levica in Vesna
Javne storitve in socialna zavarovanja, ki jih financiramo s prispevki in davki, so temelj socialne varnosti in solidarnosti. Zato jih moramo ohraniti in krepiti. Strinjamo pa se, da je potrebna razbremenitev plač ljudi ter pravičnejša obdavčitev tistih, ki največ ustvarijo z dobički in premoženjem. Danes davčno breme v največji meri nosijo zaposleni, medtem ko so dobički, kapital in večje premoženje obdavčeni bistveno mileje. Hkrati ima Slovenija preveč izjem pri plačevanju davkov in prispevkov. Te izjeme niso pravično porazdeljene in pogosto koristijo predvsem bolje plačanim.
Demokrati
Da, to je osrednja diagnoza trenutnega stanja gospodarstva in ena največjih ovir za razvoj Slovenije. Po podatkih OECD imamo eno najvišjih obremenitev dela v razvitem svetu. To duši gospodarsko rast, sistematično znižuje neto plače in odganja naše najboljše strokovnjake v tujino. Treba je takoj davčno razbremeniti delo, nato pa problematiko začeti reševati še celovito: z dvigom splošne dohodninske olajšave na 7000 evrov, ukinitvijo najvišjega 50-odstotnega dohodninskega razreda in združitvijo zgornjih dveh v enotno 40-odstotno stopnjo, uvedbo razvojne kapice in znižanjem davka na dobiček podjetij na 15 odstotkov.
Resni.ca
Da, se strinjamo. Dvigovanje minimalne plače na pamet povzroči dvoje – ali bo delodajalec propadel in bodo zaposleni izgubili še te službe ali bo moral ta denar iskati drugje in bo podražil storitve. Zavzemamo se, da se plača dvigne, vendar pametno – na račun davkov in prispevkov, saj je to izrednega pomena za razvoj gospodarstva, dvig plač, tuje neposredne in zdrave investicije ter preprečevanje odliva kapitala v tujino. Obenem znižamo DDV in pocenimo dobrine. Tako povečamo kupno moč ljudi. Ko povečamo kupno moč ljudi, se potrošnja poveča, poveča se denarni obtok in država pobere več davka na »prijazen način«.
Prerod
Da. Obremenitev plač in dela je previsoka, kar duši konkurenčnost gospodarstva. Razbremenitev dela je ena ključnih spodbud za trg dela, saj bi s tem višje neto plače, večja kupna moč in bolj konkurenčno gospodarstvo pripomogli k razvoju gospodarstva in investicijam. V našem programu smo predvideli razbremenitev dela, brez novih davkov za podjetja do leta 2030, povečanje vlaganj v raziskave in razvoj ter pospešitev izdaje dovoljenj za investicije. Poseben poudarek dajemo podjetniškemu opismenjevanju, povezovanju izobraževanja, raziskovanja in gospodarstva ter usmerjanju kapitala iz pasivnih prihrankov v razvojne naložbe.