Spremembe, ki vladi zagotavljajo bistveno večji vpliv na delovanje zdravstvene blagajne, so po naših informacijah deloma načrtovali tudi zunaj zdravstvenega ministrstva. Da je treba za to poskrbeti čim prej, naj bi vztrajali v Janševem kabinetu. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da so predlog v celoti pripravili sami oziroma da so ga napisali tamkajšnji pravniki.
Naraščajoča vloga Katje Triller Vrtovec
Po besedah naših sogovornikov, ki ne želijo biti imenovani, je imela v zadnjem času najpomembnejšo vlogo pri odločanju o vprašanjih financiranja zdravstva Katja Triller Vrtovec, ki je v Janševem kabinetu državna sekretarka za področje debirokratizacije. Z ministrstva za zdravje so sicer sporočili, da Triller-Vrtovčeva ni (so)avtorica zakonskega predloga.
Občasno se je avtorstvo ključnih zakonov v času vlade Janeza Janše izkazalo šele naknadno. Znameniti zakon o RTV Slovenija je v največji meri na primer napisal poslanec SDS Branko Grims, kar sprva ni bilo znano.
Naši sogovorniki, ki opozarjajo na vse večjo vlogo Katje Triller Vrtovec, so spomnili na njeno dolgoletno ukvarjanje z zdravstvenim sistemom.
Iz zdravstvenega prava je Katja Triller Vrtovec leta 2003 magistrirala na Inštitutu za zdravstveno pravo in politiko Univerze v Houstonu (ZDA). V letih med 2013 in 2018 je bila izvoljena v naziv znanstvene sodelavke na katedri za sodno medicino in medicinsko deontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, leta 2019 pa v naziv docentke za področje javna uprave in upravnega prava na Evropski pravni fakulteti Nove univerze. V letih od 2004 do 2010 je bila višja pravosodna svetovalka na upravnem in gospodarskem oddelku vrhovnega sodišča, v letih od 2010 do 2017 pa svetovalka ustavnega sodišča.
Do prestopa v vlado je bila nekaj zadnjih let sekretarka v zakonodajnopravni službi državnega zbora, kjer je denimo pripravila sporno mnenje službe o financiranju zasebnega šolstva v okviru zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ob nastopu vlade pa jo je Janez Janša povabil v vlado, kjer je začasno prevzela vodenje vladne zakonodajne službe. Ko jo je nadomestil Miha Pogačnik, je postala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, njene naloge pa se nanašajo na debirokratizacijo javnega sektorja. Prav na tej točki pa so se interesi vlade oziroma Katje Triller Vrtovec prvič prekrižali z zdravstveno blagajno.
Trk ob debirokratizaciji
Skupščina ZZZS se je letos uprla prav predlogu zakona o debirokratizaciji, pri katerem je Triller-Vrtovčeva odgovorna za strokovno pripravo in usklajenost zakona. Zaradi uvedbe tako imenovane socialne kapice bi v zdravstveni blagajni po njihovih izračunih prihodnje leto izgubili 44,7 milijona evrov oziroma 65 milijonov evrov, če štejejo tudi prejemki, ki so izplačani poleg redne mesečne plače. Vir za nadomestitev tega izpada v zakonu ni opredeljen, prav tako niso bile opredeljene posledice z vidika pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju, so člani skupščine ZZZS opozorili vlado. Poleg tega bi po njihovem takšna rešitev predstavljala povečevanje relativnega bremena ljudi z nižjimi prihodki, kar bi bilo navzkriž s »poglavitno vrednoto sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji«.
Poznavalci so pozorni tudi na dosedanje zavzemanje Triller-Vrtovčeve za spremembe temeljne zdravstvene zakonodaje. Leto dni pred prestopom v Janšev kabinet je Katja Triller Vrtovec pri Uradnem listu izdala monografijo o zdravstvenem pravu, v kateri opozarja »na pomanjkljivosti in odprta ustavnopravna vprašanja štirih temeljnih zakonov s področja zdravstva«, kot lahko preberemo v predstavitvi knjige. Eden od temeljnih zakonov v zdravstvu pa je seveda zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Študentje doktorskega študija na Novi univerzi (univerzi Petra Jambreka, pri kateri je julija letos KPK v šestem protikriznem paketu ugotovila korupcijska tveganja) lahko pri Katji Triller Vrtovec opravijo izpit iz zdravstvenega prava, kjer, kot lahko preberemo na spletni strani univerze pri opisu predmeta, na doktorski ravni obravnavajo tudi možne pristope za reformiranje obstoječega zdravstvenega sistema.
