Če bi državni zbor sprejel zakon z rešitvijo, kot jo predlaga SNS, torej s polletnim obdobjem prepovedi objavljanja anket, bi se Slovenija uvrstila na neslavno prvo mesto. Ob tem pa je treba spomniti na uspešno ustavno pobudo Dnevnika pred desetletjem. Ustavno sodišče je časniku pritrdilo, da do takrat uveljavljena rešitev po zakonu o volilni in referendumski kampanji – rezultatov anket se ni smelo objavljati teden dni pred volitvami – ni v skladu z ustavo. Zato se je uveljavila rešitev, da se anket ne objavlja v obdobju volilnega molka, to je dan pred volitvami in na dan volitev. Ustavno sodišče je tedaj zapisalo, da je prepoved objave raziskav javnega mnenja mogoče presojati tudi z vidika posameznega volilca, ki je lahko prikrajšan za bistvene informacije. »Svobodne in demokratične volitve predpostavljajo, da je volilcu omogočeno, da je o vseh pomembnih vprašanjih obveščen z resničnimi, celovitimi in tudi pluralnimi informacijami, saj lahko samo vsestransko informirani volilec na dan glasovanja v resnici izrazi svojo pravo politično voljo. Za volilca je lahko pomembna, celo ključna, tudi informacija o stanju oziroma dinamiki javnega mnenja. Zato je pomembno, da se tudi o tem vprašanju, ki lahko odločilno vpliva na dokončno oblikovanje volje volilca, dotok informacij prekine čim kasneje,« so zapisali ustavni sodniki leta 2011.
Neustavna pobuda SNS
Raziskovalec javnega mnenja v agenciji Valicon Andraž Zorko nasprotuje zakonu SNS, ker je prepričan, da ravno prepoved objavljanja anket vodi v manipulacijo. »Če mediji ne bodo smeli objavljati anket, to ne pomeni, da se jih ne bo delalo. Delali jih bodo, a rezultati bi se v tem primeru objavljali po drugih kanalih, manj transparentno, kar odpira prostor za manipulacije,« pravi Zorko. Argument, da javnomnenjske raziskave javno mnenje ustvarjajo, ne pa merijo, je invaliden, dodaja, saj vsaka anketa ustvarja javno mnenje. Vprašanje je le, za kakšen namen se izvaja anketa in kdo je naročnik. Če je narejena korektno, profesionalno in transparentno, je takšna anketa pomemben vir informacij za določen del volilcev, ki izbirajo in glasujejo taktično.
Profesor sociologije in metodoloških raziskav na Fakulteti za družbene vede Samo Uhan meni, da je ideja zakona slaboumna in neutemeljena, ker je, tako se zdi, cilj zakona le diskreditacija raziskovalcev in vnašanje nezaupanja do raziskav javnega mnenja v javnosti. Po tej plati je tudi neustavna, saj prepoveduje delo raziskovalcem in novinarjem. »Merjenje javnega mnenja je del demokratične politične kulture in transparentnosti, zato je verjetno v ozadju zakonskega predloga razvrednotenje in vnašanje zmede. Gre za tok misli, ko kriviš ogledalo, ker ti podoba v ogledalu ni všeč. Verjetno pa tudi za politiko, ki verjame le tistim anketam, ki jih sama ponaredi,« pravi Uhan.
Prepoved objave raziskav javnega mnenja pred volitvami bi bila še toliko bolj bizarna, saj ankete uporabljajo številne politične stranke. Največja vladna stranka SDS stavi na raziskave agencije Parsifal. NSi v zadnjem obdobju najema storitve pri Episcentru, v preteklosti pa so sodelovali že z vsemi, razen z Ninamedio. Socialni demokrati pojasnjujejo, da so doslej najemali storitve Ninamedie in Valicona, v zadnjem obdobju pa največ sodelujejo z Mediano. Pri tem jih ne zanima toliko podpora posameznim političnim strankam, ampak pogledi ljudi, njihove vrednote in usmeritve. Predsednik SLS Marjan Podobnik pa je pojasnil, da so pri oblikovanju kandidatne liste najeli storitve različnih agencij, ker da lahko le na tak način dobijo relevantno oceno, komu od kandidatov v posameznem volilnem okraju najbolje kaže. x
