Na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču poteka pravda med Petro Zakrajšek, dolgoletno in aktivno članico stranke SDS, in Republiko Slovenijo, ki jo zastopa državno odvetništvo. Bivša uradnica, ki jo na sodišču zastopa odvetnik Blaž Žibret, toži državo zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja, ki ji je bila izrečena julija lani kot uslužbenki Urada RS za preprečevanje pranja denarja.
Nezakoniti vpogledi
v bančne račune
Petra Zakrajšek je bila na uradu zaposlena v času, ko je urad vodil Damjan Žugelj. Meni, da je bila odpoved, ki ji je bila izrečena, ko je bil premier že Robert Golob, nezakonita, saj naj bi ji bila izrečena zaradi političnih razlogov – ker je spadala v krog Janeza Janše, prvaka SDS. Zato sodišču v tožbi predlaga, da njeno izredno odpoved označi za nezakonito. To bi ji omogočilo vrnitev vseh plač za nazaj do dneva, ko je bila odpuščena iz urada za preprečevanje pranja denarja, kamor se želi vrniti v službo.
Ime Petre Zakrajšek se je pojavilo tudi v aferi o preiskavah bančnih računov, ki jih je zgolj na podlagi anonimke odredil Žugelj. Bankam je v manj kot treh tednih poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij. Transakcije so preverjali tudi za 15 let nazaj, in to za politične namene, saj so se bližale volitve. Janša je volitve izgubil, predsednik vlade je postal Golob. Žuglja je Golobova vlada razrešila na svoji prvi seji 1. junija lani. Med tistimi, ki naj bi nezakonito vpogledovali v bančne račune, naj bi bila tudi Petra Zakrajšek, Žugelj naj bi ji naročil vpogled v bančni račun novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference Andreja Sajeta. Z urada so bili julija 2022 poleg Zakrajškove odpuščeni še nekateri njeni sodelavci, Zakrajškova pa meni, da je bila odpuščena zaradi političnih razlogov: premier Golob je namreč večkrat javno povedal, da se bodo institucije Republike Slovenije očistile janšizma, ljudi blizu Janševega kroga pa je označil za janšiste. V resnici pa je bila Petri Zakrajšek kakor tudi nekaterim njenim sodelavcem izredna odpoved izrečena zato, ker naj bi nepravilno ravnali s službenimi karticami, s katerimi se morajo uslužbenci evidentirati ob vstopu in izstopu iz urada.
Državna odvetnica Barbara Bavdež Žlajpah je na včerajšnjem naroku povedala, da iz izredne odpovedi Zakrajškovi izhaja, »da je organizirala in v dogovoru s preostalimi kršitelji večkrat, dlje časa in sistematično s tujimi karticami vnašala lažne podatke o prisotnosti sodelavcev na delu v informacijski sistem«. Tovrstne »usluge« v krogu kršiteljev pa da so si izmenjavali, in sicer za evidentiranje drug drugega. Vse pa z »namenom, da z lažnim prikazovanjem podatka o prisotnosti spravi delodajalca v zmoto in pridobi protipremoženjsko korist v obliki plačila za delo za čas prisotnosti, ko je oziroma jih ni bilo v službi«, je dodala Bavdež Žlajpah.
Na komisijo ni prišla zaradi bolniškega staleža
Petra Zakrajšek je svojo izpoved podala na prejšnjem naroku, kjer pa novinarjev ni bilo, zato ni znano, kaj je povedala. Je pa včeraj njen odvetnik navrgel očitke, da je državna odvetnica zanalašč povedala, kaj so očitki Zakrajškovi iz izredne odpovedi, »ker so v dvorani navzoči mediji, in je to storila le z namenom medijskega spina in ne zato, da bi se z dokazi iskali neutemeljeni razlogi za razrešitev moje klientke«. Odvetnik Žibret, ki v svojih vlogah v imenu svoje klientke ves čas zatrjuje, da je bila odpuščena zaradi političnih razlogov, pa je povedal še, da je bilo na uradu v času, ko ga je vodil Žugelj, še več oseb, ki so domnevno nezakonito ravnale s službenimi karticami, kot se očita Petri Zakrajšek, »vendar jih niso odpustili, še več, noben disciplinski postopek ni stekel zoper njih«. Sodišče je včeraj zaslišalo tudi nekatere priče, med njimi nekdanjega generalnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Roka Marolta, ki je bil v komisiji, ki obravnava izredne odpovedi delovnih razmerij. Povedal je, da je bila Zakrajškova vabljena na komisijo, da poda svoj zagovor, a je zaradi bolniškega staleža ni bilo, »na komisijo pa tudi ni poslala zakonitega pravnega zastopnika, kar nekateri storijo«, je še dejal Marolt.
