V zadnjih štirih letih se je površina slovenskih vinogradov zmanjšala za 1200 do 1400 hektarjev, proizvodnja vina je v tem času upadla za slabe tri milijone litrov, letna povprečna poraba vina na prebivalca se je s 34 skrčila na 29 litrov, refošk pa se je po obsegu površin, zasajenih s to trsno sorto, s četrtega zavihtel na drugo mesto. To je izkupiček štiriletnega obdobja med dvema vinogradniško-vinarskima kongresoma. Leta 2007 je v Mariboru, zadnji - še nikoli tako slabo obiskan - pa se je končal nedavno v Novi Gorici.
Herojsko vinogradništvo
"Danes bi morali tukaj sedeti najboljši vinarji iz Prlekije, Goriških brd... Morali bi govoriti o problematiki in si natočiti čistega vina, a žal je udeležba na kongresu skromna, saj v panogi še vedno prevladuje filozofija - 'jaz bom bolj pameten kot sosed', namesto da bi se poenotili," je bil kritičen Klenar.
Obnova vinogradov, ki je glavni kazalnik stanja v vinogradništvu, v Sloveniji pada že dobro desetletje. V zadnjih petih letih smo jih na leto obnovili povprečno 240 hektarjev, lani rekordno malo - pod 200 hektarji.
Ker je amortizacijska doba vinograda približno 30 let, trenutni tempo obnove zagotavlja dolgoročni obstoj le dobre polovice slovenskih vinogradov, poudarja Mojca Mavrič Štrukelj iz novogoriškega kmetijsko-gozdarskega zavoda. In dodaja: "Zaradi zmanjšane obnove so se slovenski vinogradi v zadnjih desetih letih postarali. Leta 2001 smo imeli 23 odstotkov vinogradov, starejših od 25 let, danes je takih že 38 odstotkov. Poleg tega imamo petnajst odstotkov vinogradov, starejših od 35 let, še pred petimi jih je bilo za polovico manj."
Najmlajši vinogradi so v primorski vinorodni deželi, a jih je tudi tam skoraj tretjina starejših od 25 let, v Evropi pa smo posebnost še po nečem: skoraj dve tretjini naših vinogradov sta v nagibu nad 16 odstotki (s EU je takih približno desetina), dobra petina v nagibu nad 30 odstotki in sodijo v tako imenovano herojsko vinogradništvo.
Makedonski "refošk" izpodriva slovenski refošk
Roman Štabuc, strokovnjak za vinogradništvo v mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, stare vinograde primerja s starimi ljudmi. "Ko si star, se te vsak hudič prime. Tudi star vinograd je veliko bolj občutljiv. Star človek, star trs in star konj niso za dirkanje," meni Štabuc. Na vprašanje, ali je skromna obnova slovenskih vinogradov posledica pomanjkanja denarja zanjo, odgovarja: "Nikakor. Vinogradniki dobijo od 10.000 do 15.000 evrov za obnovo hektarja vinograda. Toda kaj jim pomaga ta denar, ko pa jim grozdja ne plačajo dve leti, ko za liter vina dobijo manj kot evro in pol, navadna kava v hotelu pa stane od 1,8 od 2,4 evra. Tudi liter ustekleničene vode je dražji od litra vina. Tukaj se začne zgodba. Dobro prodano in hitro plačano vino je najboljši generator obstoja in razvoja vinogradov. Če tega ni, vinogradniku in vinarju ne more pomagati nihče."
Štabuc je kritičen tudi do kakovosti slovenskih vin. Po njegovem mnenju jih namreč kar okoli 80 odstotkov ne ustreza evropskemu slogu. Iztok Klenar pa pristojne poziva, naj preverijo kakovost "tako imenovanih" namiznih vin, ki množično prihajajo v Slovenijo in napadajo celo naše blagovne znamke. "Tak primer je refošk iz Makedonije, ki napada slovenski refošk, pa vsi vemo, da refoška v Makedoniji ni in da le zlorabljajo njegovo ime," svoj poziv utemelji Klenar.
Silvana Peršoljo, direktorja vinske kleti Goriška Brda, je na letošnjem vinogradniško-vinarskem kongresu razveselilo dejstvo, da so se udeleženci začeli zavedati, da sta pridelava grozdja in proizvodnja vina posel, ne le ohranjanje tradicije. "Treba je razlikovati med hobi programom, ki ga predstavlja okoli 33.000 majhnih vinogradnikov, in tistimi - kakih 1300 jih je - ki obdelujejo več kot dva hektarja vinogradov," ocenjuje Peršolja in opaža tudi pomembne premike v miselnosti: "Prihaja nova generacija, ki je bolj mednarodno usmerjena. Prej si moral ljudi prepričevati, da je izvoz vin nujen, zdaj to postaja samo po sebi umevno."
