Rast turističnega prometa se nadaljuje kljub zahtevnim razmeram na mednarodnih trgih. Geopolitične napetosti, višji stroški potovanj, gospodarska negotovost in spreminjanje potovalnih navad vplivajo na odločitve gostov, ki se vse pogosteje odločajo za bližje, varne in dobro dostopne cilje. Slovenija je pri tem v razmeroma ugodnem položaju, saj združuje varnost, dobro dostopnost, trajnostno usmeritev in raznoliko ponudbo na majhnem prostoru.
Po podatkih Statističnega urada RS se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta število turističnih prihodov povečalo za pet odstotkov, število prenočitev pa za šest odstotkov glede na enako obdobje lani. Podatki eksperimentalne statistike statističnega urada (Surs) za julij in začetek avgusta kažejo, da se pozitivni trend nadaljuje tudi v osrednjem delu poletne sezone. Samo julija je bilo po trenutnih podatkih interaktivnega prikaza Turizem dnevno ustvarjenih skoraj 3,3 milijona prenočitev.
Pomemben kazalnik ostaja tudi zadovoljstvo obiskovalcev. Povprečna spletna ocena slovenske turistične ponudbe, ki med drugim vključuje nastanitve, hrano in pijačo, storitve, čistočo, vrednost za denar in vzdušje, je letos 9 od 10. Visoka ostaja tudi v poletnih mesecih.
Več obiskovalcev ne pomeni nujno tudi večjega zaslužka
Za državo je rast obiska pomemben gospodarski signal, vendar pri tem vse večji poudarek namenja kakovosti in ekonomskim učinkom turizma. Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je opozoril, da število prihodov in prenočitev samo po sebi ne pove dovolj o uspešnosti panoge. »Turizem je za Slovenijo pomembna razvojna in gospodarska priložnost,« je dejal Logar in poudaril pomen dodane vrednosti, kakovostnih delovnih mest ter vpliva turizma na regionalni razvoj. Po njegovih besedah mora Slovenija ostati prepoznavna predvsem po kakovosti, ne zgolj po številu obiskovalcev, razvoj pa mora biti usklajen z možnostmi prostora in potrebami lokalnih skupnosti.
Turizem ima za slovensko gospodarstvo pomembno težo. Turistični BDP predstavlja 5,4 odstotka BDP države, skupaj s posrednimi učinki pa 8,7 odstotka. Turistična dodana vrednost predstavlja 3,9 odstotka nacionalne dodane vrednosti, v panogi deluje več kot 23.000 poslovnih subjektov, zaposlenih pa je skoraj 60.000 ljudi. Izvoz potovanj je lani dosegel 3,49 milijarde evrov, potovanja pa predstavljajo 26 odstotkov celotnega izvoza storitev.
Toda rast prihodov ne pomeni avtomatično enake rasti poslovnih rezultatov. Direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo opozarja, da stroški poslovanja v številnih podjetjih rastejo hitreje kot prihodki. Višji stroški dela, energije, materiala in storitev pritiskajo na poslovne rezultate, podjetja pa vseh podražitev ne morejo prenesti v končne cene. »Celotne rasti stroškov pogosto ni mogoče prenesti v prodajne cene, saj jih omejuje trg,« opozarja Pobegajlo. Posledica je zmanjševanje dobičkov, kar lahko vpliva tudi na sposobnost podjetij za nove naložbe.
Prav naložbe bodo po ocenah turističnih deležnikov ključne za dolgoročno konkurenčnost. Pred začetkom poletne sezone so se po Sloveniji odprli številni novi ali prenovljeni nastanitveni obrati, ki povečujejo kakovost in raznolikost ponudbe. Ob tem ostajajo pomembni razvoj novih turističnih produktov, infrastruktura, digitalizacija, kadri in ponudba zunaj glavne poletne sezone.
Rast obiska od Velenja do Kopra
Pozitivne trende potrjujejo tudi podatki posameznih destinacij. V Velenju so v prvem polletju imeli 7390 turističnih prihodov, kar je 4,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prenočitev je bilo 15.841 oziroma 6,5 odstotka več. Skoraj 67 odstotkov prihodov so ustvarili tuji gostje, med pomembnejšimi trgi pa so bile Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Srbija in Hrvaška.
Še izrazitejšo rast dosegajo Brežice. V prvih šestih mesecih so imeli več kot 300.000 prenočitev, sedem odstotkov več kot leto prej, ter 109.074 prihodov oziroma 8,6 odstotka več. Brežice so se po številu prenočitev uvrstile na šesto mesto med slovenskimi občinami, za Ljubljano, Piranom, Bledom, Kranjsko Goro in Bohinjem. Več kot polovico prihodov v Brežicah ustvarijo tuji gostje. Največ prenočitev med tujci so ustvarili obiskovalci iz Hrvaške, skoraj 47.000 oziroma 15,6 odstotka vseh prenočitev. Njihovo število se je v primerjavi z lani povečalo za petino. Pomemben del turističnega prometa ustvarjajo Terme Čatež, kjer je nastalo 91 odstotkov vseh prenočitev v občini.
Tudi Koper letošnje leto nadaljuje z rastjo. Od januarja do julija je destinacija glede na enako obdobje lani imela skoraj šestodstotno rast prihodov in prenočitev. Julij je bil še uspešnejši, saj je bilo gostov dobrih sedem odstotkov več, ustvarili pa so več kot devet odstotkov več prenočitev. Približno 80 odstotkov julijskih obiskovalcev je bilo tujih, med pomembnejšimi trgi pa so bile Madžarska, Češka, Nemčija, Poljska in Italija.
V Goriških brdih je poletno povpraševanje dobro predvsem ob koncih tedna. Ponudniki zaznavajo zanimanje za nastanitve, zlasti tiste z bazeni, pa tudi za vinske degustacije. Med obiskovalci so tako domači kot tuji gostje. Podatki destinacij tako kažejo, da rast ni omejena le na največja turistična središča, čeprav je obisk po Sloveniji še vedno neenakomerno razporejen. Prav razpršitev turističnih tokov bo eden pomembnejših izzivov prihodnjih let.
Nosilnost prostora postaja ključno vprašanje
Večji obisk za Slovenijo zagotovo pomeni gospodarsko priložnost, hkrati pa tudi večji pritisk na infrastrukturo, promet, naravno okolje in lokalne skupnosti. Zato v Slovenski turistični organizaciji poudarjajo, da rast sama po sebi ne more biti edino merilo uspeha. Direktorica STO Maja Pak Olaj opozarja, da je turizem občutljiva panoga, na katero lahko hitro vplivajo geopolitične razmere, gospodarska negotovost, vremenski ekstremi in spremembe potovalnih navad.
»Odlični rezultati turističnega obiska potrjujejo privlačnost slovenske turistične ponudbe, vendar ostajamo previdni,« pravi Maja Pak Olaj. Večji obisk po njenih besedah pomeni tudi večjo odgovornost za upravljanje turističnih tokov, vlaganja in razvoj ponudbe v skladu z zmogljivostmi prostora in infrastrukture.
Pri tem postaja vse pomembnejše vprašanje nosilnih sposobnosti destinacij. Te morajo vedeti, koliko obiskovalcev lahko sprejmejo, ne da bi turistični promet povzročal nesorazmerne pritiske na okolje, promet, infrastrukturo in kakovost življenja prebivalcev. STO pri tem destinacije podpira tudi pri pripravi izračunov nosilnih sposobnosti.
»Skupaj z deležniki želimo krepiti konkurenčen, uravnotežen in dolgoročno vzdržen razvoj,« poudarja Maja Pak Olaj. Pri tem izpostavlja pomen podatkovnih, razvojnih, informacijskih in digitalnih platform, ki omogočajo boljše načrtovanje ter hitrejše odzivanje na spremembe. Pomemben del strategije je tudi usmerjanje obiska z najbolj obremenjenih območij in obdobij. STO zato glavnino promocijskih aktivnosti usmerja v čas zunaj glavne poletne sezone, poleti pa spodbuja odgovoren obisk in vsebine, ki prispevajo k časovni in prostorski razpršitvi turističnih tokov.
Začetek septembra bo prinesel podrobnejšo oceno letošnje poletne sezone. Takrat bo jasnejše, ali se bo rast, ki jo kažejo dosedanji podatki, prevedla tudi v boljše poslovne rezultate turističnega gospodarstva.