»Slovenski tolar je nekaj, na kar smo lahko vsi Slovenci, še posebno pa Radečani, zelo ponosni, saj so papir za ta prvi in edini slovenski denar izdelovali v naši, radeški papirnici,« ponosno pove Matjaž Kukuruzovič, predsednik Društva evronumizmatikov Slovenije, ki je tudi sam Radečan. Zbiratelj in raziskovalec tolarjev ter tudi drugih plačilnih sredstev iz takratnega obdobja je poučno razstavo o naši denarni valuti najprej postavil v radeški knjižnici, pred kratkim pa še v laški knjižnici, kjer si lahko obiskovalci do 10. decembra ogledajo tako začasne kot redne tolarske bankovce, kovance, postopek izdelave papirja in njegove zaščitne elemente pa tudi knjižni fond numizmatične literature Knjižnice Laško.
Tolarske bone so tiskali v Cetisu
Letos namreč minevajo tri desetletja, odkar se je rodil slovenski tolar, s katerim smo v Sloveniji plačevali od 8. oktobra 1991, ki je v zgodovino zapisan kot dan rojstva naše prve in edine denarne enote, pa do 31. decembra 2006. Zaščitni papir za vse papirnate bankovce in bone je nastajal v radeški papirnici. Mimogrede, tam so izdelovali tudi papir za jugoslovanske dinarje. Tolarske bone so v najstrožji tajnosti tiskali v celjskem Cetisu, oblikovali pa sta jih Lotka Marvin in Cvetka Kozomara, medtem ko so bili pravi tolarski bankovci natisnjeni v londonski tiskarni Thomas de la Rue & Company, bankovec za 10.000 tolarjev pa v nemški tiskarni Giesecke & Devrient. Oblikovanje redne tolarske serije je prevzel Studio Znak z Miljenkom Liculom in Zvonetom Kosoveljem na čelu. Portrete zgodovinskih osebnosti za bankovce je izdelal Rudi Španzl, živalske reliefe za kovance pa Janez Boljka. Kovance so večinoma kovali v slovaški državni kovnici v Kremnici, manjšo količino tudi v madžarski kovnici Pecunia.
Lep, kakovosten in naš
»Zdaj je od nastanka slovenskega tolarja minilo dovolj časa, da lahko o tem bolj odkrito govorimo. Pred 30 leti namreč o tem ni smel, niti si ni upal govoriti nihče. A pomembno je vedeti, da je bil denar izdelan zelo kakovostno, bil je tudi lep, predvsem pa je bil naš,« pravi avtor razstave Kukuruzovič. Franc Gros, takratni vodja proizvodnje vrednostnega papirja v radeški papirnici, pa se tistih časov spominja takole: »Naši delavci so vedeli, da izdelujemo papir za čeke ali bone, ki so jih nato tiskali v celjskem Cetisu. A to niso bili običajni boni, temveč prvi slovenski denar v samostojni Sloveniji. Papir zanj pa je moral biti zaščiten z večtonskim vodnim znakom – svetlo oziroma temno snežinko. Šele ko so v Cetisu kupili nov tiskarski stroj, smo izdelali pravi banknotni papir z neprekinjenim večtonskim vodnim znakom v pasu z motivom knežjega kamna. Osnova papirja je bil stoodstotni bombaž, zaščiten z vlakni in mehanskimi lastnostmi originalnega banknotnega papirja.«
Med zgodovinskimi osebnostmi tudi naši književniki
Da takšna razstava sodi v prostore splošne knjižnice, je spomnil Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško. Na kar štirih od devetih različnih tolarskih bankovcev, ki so z vrhunskimi portreti zgodovinskih osebnosti slikarja Rudija Španzla umetniški unikum v svetovnem merilu, so namreč upodobljeni slovenski književniki: Trubar, Valvasor, Prešeren in Cankar. »Ne glede na to, da smo leta 2007 tolar zamenjali za bolj univerzalni evro, je pomembno, da predvsem mlajše generacije živijo z zavedanjem, da je tolar pomemben del naše preteklosti in da smo papir zanj izdelovali pri nas, v radeški papirnici,« pa je poudaril Tomaž Režun, zdajšnji direktor proizvodnje družbe Radeče papir Nova in obenem župan občine Radeče.
