Največji delež intervjujev s sogovornicami so od januarja 2022 do decembra 2024 objavili v reviji Jana, kjer so s sogovornicami izvedli 60 odstotkov intervjujev. Na drugem mestu je bila televizija Planet TV, kjer so sogovornice predstavljale 57 odstotkov sogovornic v intervjujih. Po besedah Detiček je na ta rezultat močno vplivala oddaja Jutro na Planetu, kamor so bile ženske bistveno bolj vključene. Na tretjem mestu je bil s 48 odstotki sogovornic TV Slovenija 1 na RTV Slovenija.
Največ intervjujev s sogovornicami je bilo na področju zdravstva, kjer je bilo 55 odstotkov ženskih sogovornic, ki pa so večinoma prevladovale pri komentiranju alternativnega zdravljenja, mentalnega zdravja in zdravja otrok, je pojasnila Detiček. Najmanjši delež sogovornic je bilo v intervjujih na temo gospodarstva, kjer so ženske predstavljale 27 odstotka sogovornic. Med ostalimi temami so se ženske najmanjkrat pojavile v športu, kjer je bilo zgolj 18 odstotkov intervjujev s sogovornicami.
Izpostavljena Dnevnikova novinarja
Kot posamezne novinarke, ki so najpogosteje glas v intervjujih dale ženskam, je Detiček izpostavila Andrejo Žibert s časnika Delo, Barbaro Bradač z Večera, ki je na piedestal postavljala ženske iz lokalnega okolja in Polono Krušec s portala svet24. Kot edina dva moška novinarja med desetimi avtoricami in avtorji z najvišjem deležem intervjujev s sogovornicami pa je izpostavila Gregorja Butalo in Gašperja Stražišarja z Dnevnika.
Pojavnost ženskih sogovornic v zadnjih treh letih izredno niha, saj ni sistemsko urejena, ampak je prepuščena naključju, je pojasnila Detiček. Kot avtorice ali soavtorice intervjujev, v katerih so sodelovale sogovornice, so bile novinarke podpisane v 71 odstotkov primerov. To kaže, da več prispevkov kot pripravijo novinarke, večja je tudi zastopanost sogovornic, je dodala.
