Poslanci SDS in NSi so pred dnevi na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona o dohodnini. V poslanskih skupinah opozarjajo, da je zakonodaja do slovenskih čezmejnih delavcev, ki delajo v tujini, večinoma v Avstriji, neustavna, diskriminatorna, davčno nepravična, neenakopravna in neskladna z načelom socialne države in s pogodbo o delovanju Evropske unije; ta določa pravice, ki izhajajo iz prostega pretoka oseb, delavcev in storitev.
V zahtevi, ki jo je pripravil Sindikat delavcev migrantov Slovenije, so predlagatelji zapisali, da ima slovenski davčni rezident, ki dela v tujini, kljub enakemu bruto dohodku ter enakemu strošku malice in poti po obdavčitvi nižji letni prejemek, kot ga dobi slovenski davčni rezident, ki dela v Sloveniji. Ob letnem bruto dohodku v višini 18.696 evrov (1558 evrov na mesec) znaša razlika po izračunih sindikata kar 1752 evrov.
Davčna zakonodaja v skladu z načelom davčne pravičnosti ne bi smela delati razlik glede na to, od kod je delodajalec in kje se delo opravlja, trdijo predlagatelji s prvopodpisanim poslancem, vodjem poslanske skupine NSi Jožefom Horvatom, na čelu.
Ustavno sodišče odpravilo posebno olajšavo
Razlike v neto prejemku, ki so posledica drugačne delovne zakonodaje ter načina in višine obdavčitve, je leta 2009 tedanja Pahorjeva vlada kompenzirala s posebno dodatno davčno olajšavo (ta je najprej znašala 7000 evrov, po usklajevanju z rastjo življenjskih izdatkov pa 7576,62 evra), ki pa je bila po odločitvi ustavnega sodišča zaradi neskladja z ustavo leta 2014 odpravljena. Namesto nje je bila z novelo zakona o dohodnini leta 2017 sprejeta rešitev, po kateri so stroški v zvezi z delom izvzeti iz bruto plače, strošek prehrane med delom pa se je tem delavcem priznal do višine 11,02 evra na dan, kar je za 80 odstotkov več od tega, do kolikor so upravičeni zavezanci, ki delajo v Sloveniji.
Tudi te spremembe po besedah predsednika sindikata delavcev migrantov Maria Fekonje niso omogočile enake obravnave čezmejnih delavcev, saj so delavci v Sloveniji upravičeni do povrnitve stroškov v zvezi z delom v neobdavčenih neto zneskih, čezmejni delavci pa so upravičeni le do znižanja davčne osnove za ocenjene stroške v zvezi z delom. Razlike v prejemkih med slovenskimi delavci v Sloveniji in tujini nastajajo tudi zaradi različnih delovnih zakonodaj, med drugim zaradi drugačne obravnave nadurnih in nočnih del ter dela ob nedeljah in praznikih, regresa, jubilejnih nagrad in odmora za malico.
Odpravo neustavnosti ahtevajo v enem mesecu
Po mnenju predlagateljev zahteve za ustavno presojo je obstoječa ureditev neskladna tudi z načelom socialne države, saj so delavci, ki prejemajo višje dohodke, zaradi višjega dohodninskega razreda deležni večjega znižanja davčne osnove, s tem pa višjega dohodka. Po izračunih sindikata se delavcu migrantu z bruto dohodkom 120.000 evrov na leto zniža plačilo dohodnine za 2500 evrov, tistemu z letnim bruto dohodkom 25.000 evrov ob enakih priznanih stroških v višini 5000 evrov pa se dohodnina zniža le za 1350 evrov. Podobno naj bi bilo pri uveljavljanju olajšave za vzdrževanje družinskih članov. Pri enakem bruto dohodku v višini 36.000 evrov prejme slovenski delavec 27.771 evrov, čezmejni pa 24.254 evrov oziroma okoli 3500 evrov manj.
Ustavnemu sodišču predlagajo, da zahtevo obravnava absolutno prednostno in ugotovi, da sta 44. in 45. člen zakona o dohodnini v neskladju z ustavo in pogodbo o delovanju Evropske unije. Vladi in državnemu zboru pa naj bi naložilo, da protiustavnost odpravi v roku enega meseca.
Davčni svetovalci: Trditve predlagateljev ne držijo
Na ministrstvu za finance na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Zapisali so le, da se bodo do zahteve za oceno ustavnosti opredelili, ko bodo prejeli zahtevo ustavnega sodišča. Na Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) so povedali, da vložene pobude ne morejo strokovno komentirati, saj so za pobudo izvedeli iz medijev, ob tem pa zatrdili, da trditve o diskriminaciji ne držijo in da so slovenski čezmejni delovni migranti davčno enako obravnavani. »To pomeni, da od plače, ki jo prejmejo v tujini, plačujejo dohodnino pod enakimi pogoji kot davčni zavezanci, ki so zaposleni v Sloveniji,« je povedala davčna svetovalka Suzana Tokič.
V ZDSS so pojasnili, da se po konvenciji o izogibanju dvojni obdavčitvi pri plačah uporablja metoda odbitka. Slovenija na tak način svojim davčnim rezidentom prizna dohodnino, ki so jo že plačali v Avstriji, vendar le do višine davka, ki ga mora plačati po slovenski dohodninski zakonodaji. Če je po izračunu nastala razlika, jo morajo doplačati. Eden glavnih razlogov za doplačilo je po njihovem mnenju v tem, da je tem delavcem v Avstriji praviloma odmerjena nižja dohodnina. Osnova za dohodnino v Sloveniji je namreč višja zaradi nižje splošne davčne olajšave, ki znaša 3302,70 evra, v Avstriji pa 11.000 evrov. Ob tem pa sta v naši severni sosedi ugodneje obdavčeni tudi tako imenovani 13. in 14. plača.
