»Na srečo na Hrvaškem ves čas epidemije ni bilo vladnega sklepa, da se moramo zapreti. Če že, smo poslovanje ustavili sami, ker nismo imeli dovolj gostov. Naše terme so bile tako lani zaprte od polovice marca do konca maja, v drugem valu epidemije pa delujemo nemoteno. Ob koncih tedna smo skoraj polno zasedeni. Tudi med nedavnimi zimskimi počitnicami hrvaških šolarjev je bil hotel zelo dobro zaseden,« nam je pojasnila Nuša Korotaj, direktorica prodaje in marketinga v hrvaških Termah Sveti Martin.
Slovenski turisti ne smejo v hrvaške terme
V Svetem Martinu na Muri so ene najsodobnejših term na Hrvaškem. Od državne meje v slovenski občini Razkrižje so oddaljene le šest kilometrov, zato so Slovenci njihovi najštevilnejši tuji gostje. A ne v sedanjih razmerah. Kot turisti tja ne smemo, če so policisti dobrohotni, pa nas ob predložitvi dokazila, da gremo v hrvaške terme na rehabilitacijo, ne na kopanje, spustijo čez mejo.
»Odkar so meje med državami zaprte in ni skoraj nobene možnosti turističnih prehodov, smo odvisni skoraj samo od hrvaških gostov, ki jih je v tem obdobju okoli 97 odstotkov. Na srečo je Hrvaška dovolj velika, da se lahko nekaj časa zanašamo le na domači trg, verjetno pa tako ne bo šlo v nedogled. V zimskih počitnicah, ki so trajale tri tedne, se nam je poznalo tudi to, da so meje zaprte, zaradi česar so Hrvati namesto na smučanje v tujino prišli k nam. Imamo tudi srečo, da se hrvaška vlada resnično trudi, da z ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa čim manj ogroža gospodarstvo,« je poudarila Nuša Korotaj, ki se v službo v Sveti Martin na Muri vsak dan vozi iz Maribora.
»Ukrepi v Sloveniji očitno niso pravi«
Korotajeva je delovne izkušnje najprej nabirala v slovenskem turizmu, nazadnje v Thermani Laško. Glede na to, da živi v Sloveniji in dela na Hrvaškem, opaža velike razlike med državama v spopadanju z epidemijo. »Na Hrvaškem so poleg hotelov odprte tudi vse trgovine, izvajajo se tudi vse storitve, v Sloveniji pa že štiri mesece ne moreš kupiti niti najnujnejših stvari, ki jih na primer potrebuješ zase, če hodiš redno v službo, ali za otroka. V zaprtih prostorih je tudi na Hrvaškem treba nositi maske, v termah imamo poleg tega omejitve pri številu ljudi v bazenih in restavracijah, prav tako manjše omejitve pri samopostrežnih bifejih, vendar nič od tega ni tako drastično, da se ne bi moglo normalno delati,« poudarja Nuša Korotaj.
Meni, da je to, kar se je zgodilo v Sloveniji, torej, da že od oktobra stoji celoten turizem, nespametno, saj bo panoga potrebovala kar nekaj let, da si bo opomogla. »Glede na trenutne epidemiološke razmere v Slovenji si je po moje treba tudi priznati, da ukrepi očitno niso pravi. Poglejmo stanje v regiji. Poslovni partnerji v Bosni in Hercegovini mi pripovedujejo, da v tej državi živijo povsem normalno, da je vse odprto, a kljub temu nimajo drastičnega števila okuženih in umrlih. Na Hrvaškem prav tako delamo in živimo z le nekaj omejitvami, pa so tudi tukaj številke okuženih manjše kot v Sloveniji. V Sloveniji je preteklo tri mesece skoraj popolne zapore gospodarstva, šolstva in javnega življenja, zato se mi zdaj, ko vstopamo že v četrti mesec, zdi, da naš sistem očitno ne deluje. Srce me boli, ko opazujem, kakšne stiske doživljajo ljudje nasploh, še posebno pa gostinci, majhni in samostojni podjetniki, kulturniki,« je začudena sogovornica.
Hrvaški turistični delavci kolegom v Sloveniji zavidajo le turistične bone, saj jih na Hrvaškem niso imeli. »Smo pa vseeno zelo zadovoljni, ker nam vsaj pustijo delati, nam pri tem pomagajo in so nam tudi zelo hitro priskočili na pomoč s finančnimi injekcijami za ohranitev delovnih mest,« sklene Nuša Korotaj.
