Poletna planinska sezona je na vrhuncu, na najbolj obiskanih planinskih poteh pa poleg pohodnikov srečujemo tudi prostovoljne markaciste Planinske zveze Slovenije (PZS). Ti skrbijo za več kot 10.000 kilometrov planinskih poti in približno 2000 kilometrov turnokolesarskih poti, njihovo delo pa je pogosto neopazno, dokler na poti ne naletimo na poškodovano jeklenico, odtrgan klin ali posledice neurja.
Lani je 989 markacistov urejanju planinskih poti namenilo več kot 41.000 prostovoljskih ur. Več kot 2500 ur je opravila tehnična skupina komisije za planinske poti PZS, ki skrbi za najzahtevnejše planinske poti, opremljene s klini, jeklenicami, stopnicami in drugimi varovali. Letno izvede od 12 do 20 delovnih akcij, letos so jih opravili že šest. Obnovili so poti na Pastirski poti pod Kokrskim sedlom, na Svinjaku, Rombonu, Olševi, Bovškem Gamsovcu ter med Kredarico in Malim Triglavom. V teh akcijah je sodelovalo 48 markacistov, ki so v 515 prostovoljskih urah obnovili 8,5 kilometra zahtevnih planinskih poti, pri štirih akcijah pa jim je pri prevozu materiala pomagala policija s helikopterjem.
Delo na Triglavu zahteva natančnost in potrpežljivost
Ena najzahtevnejših akcij je potekala na poti med Kredarico in Malim Triglavom. V treh dneh je tehnična skupina pod vodstvom Boštjana Gortnarja zamenjala 150 metrov dotrajanih jeklenic ter dodala nove kline, prihodnje leto pa jih čaka še menjava približno 250 metrov jeklenic proti vrhu Triglava. »Naše delo je videti, kot če se vzpenjaš na Triglav, le da imaš v rokah orodje, vrtaš luknje, napenjaš jeklenice, privijaš objemke. Do delovišča je treba vse to prinesti. Do Kredarice je tovor s helikopterjem pripeljala letalska enota policije, sami pa nosimo do delovišča v povprečju 20 kilogramov težke tovore.
Med delom smo ves čas varovani s plezalno opremo in pripeti na sidrišče. Paziti moramo na lastno varnost in na varnost vseh okrog nas, saj se med našim delom lahko proži kamenje, zato občasno zapiramo planinsko pot, da smo varni mi in planinci,« poudarja Gortnar, ki je tudi dolgoletni član tehnične skupine markacistov. Markacisti se pogosto srečujejo z očitki, da zahtevna dela izvajajo ravno sredi poletne planinske sezone. Gortnar pojasnjuje, da druge možnosti skoraj nimajo. »Akcije v visokogorju so praviloma večdnevne, zato potrebujemo nastanitev v planinski koči, te pa so odprte od konca junija do konca septembra. Poleg tega potrebujemo stabilno vreme, saj smo pri delu pogosto še bolj izpostavljeni nevihtam kot planinci. Ker nam policija pomaga s prevozi materiala, smo vezani tudi na njihove termine, pa tudi na dopuste prostovoljcev,« razlaga.
Ob večjih delovnih akcijah poti začasno zaprejo ali promet po njih za kratek čas ustavijo. Na Triglavu popolna zapora zaradi velikega števila obiskovalcev ni mogoča, zato markacisti delo prilagajajo razmeram in planince spuščajo mimo, ko je pot ponovno varna.
Ujme in podnebne spremembe puščajo vse več posledic
Velik izziv predstavljajo posledice ekstremnih vremenskih pojavov. Dober primer je Pastirska pot od Suhadolnika na Kokrsko sedlo, ki jo je pred dvema letoma močno poškodoval hudournik. »Pastirsko pot je poplavni val v vpadnici grape odnesel tudi do pet metrov v globino. V spodnjem delu smo zato traso nekoliko prestavili, višje pa smo pot sanirali in ustrezno zavarovali. Naša prednostna naloga je bila, da pred začetkom poletne planinske sezone ponovno zagotovimo varen dostop do Cojzove koče s kranjske strani,« pojasnjuje vodja akcije Jurij Videc. Po njegovih besedah podnebne spremembe povzročajo vse več škode na planinskih poteh. »Ekstremne količine padavin v kratkem času povzročijo silovit hudourniški odtok, ki odnaša zemljo in kamenje. Težave povečujejo tudi bližnjice, saj pospešujejo erozijo. Planinci lahko veliko prispevajo že s tem, da hodijo po označenih poteh in ne ustvarjajo novih stez. Poleg odgovornega ravnanja obiskovalcev je ključno tudi redno vzdrževanje poti, saj postajajo vremenske ujme vse pogostejše in intenzivnejše,« opozarja Videc.
PZS skupaj s CIPRA Slovenija zato izvaja projekt Trajnostno v gore za večjo podnebno odpornost planinskih poti.
Rekordno število markacistov in nove table na poteh
Prvo julijsko soboto se je na Vrhniki na dnevu slovenskih markacistov zbralo rekordnih 255 prostovoljcev iz vse države. Na več kot 50 deloviščih so označili in očistili 168 odsekov planinskih poti v skupni dolžini približno 220 kilometrov ter opravili okoli 2000 prostovoljskih ur. PZS obenem nadaljuje nameščanje novih usmerjevalnih tabel, ki bolje označujejo tehnično zahtevnost planinskih poti. Doslej so markacisti postavili že okoli 3000 novih tabel. Poleg smeri in časa hoje vsebujejo tudi oznako zahtevnosti, številko 112 za klic v sili, nadmorsko višino ter QR-kodo za dostop do aplikacije maPZS.
Planinci lahko markacistom pomagajo tudi sami. Če na poti opazijo poškodbe ali neprehodne odseke, jih lahko prek aplikacije maPZS fotografirajo in prijavijo pristojnemu planinskemu društvu. Tako bodo markacisti lažje načrtovali prihodnje akcije in še naprej skrbeli za varnejši obisk slovenskih gora.