Vladni pozivi podjetjem, naj začno sklepati pogodbe o dobavi električne energije, so skrajno neobičajni, toda tudi razmere so izredne; poskuša torej vlada letos končno vendarle zagotoviti, da bo v Sloveniji proizvedena električna energija tudi ostala domačim odjemalcem?
V torek zvečer so z vlade pozvali podjetja, »da aktivno pristopijo k pogovorom za sklepanje pogodb z dobavitelji električne energije in pridobijo več ponudb, na podlagi katerih bodo lahko sprejeli utemeljene odločitve za zagotovitev varne in cenovno dostopne oskrbe v letu 2023«. Spomnimo, oktobra je predsednik vlade Robert Golob podjetja pozval, naj ne sklepajo nobenih pogodb za naslednje leto oziroma naj s tem še počakajo. »Od takrat se je na evropski ravni vse spremenilo,« je nato dejal včeraj in pojasnil, da so se cene energentov bistveno znižale in da je danes položaj tudi za Slovenijo obvladljiv. »Jutri (danes, op. a.) bodo ukrepi sprejeti in sledilo jim bo sklepanje pogodb med slovenskimi proizvajalci in odjemalci,« je dodal. Domnevno bo vlada uvedla cenovno kapico za cene plina in elektrike tudi za gospodarstvo.
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je konec minulega tedna slovenske gospodarstvenike po enem izmed rednih sestankov prav tako obvestil, da bodo »slovenski proizvajalci električne energije prihodnji teden na voljo za sklepanje pogodb, s katerimi bo zagotovljena zanesljiva oskrba za 2023«.
Taki pozivi najvišjih vladnih predstavnikov so po eni strani presenetljivi, saj ni običajno, da bi se izvršna oblast vpletala v razmerja med proizvajalci in porabniki električne energije oziroma da bi kakorkoli vplivala na delovanje trga. Toda tudi razmere, kot smo jim priča, po drugi strani niso običajne in navsezadnje tako gospodinjstva kot podjetja od državnih voditeljev pričakujemo, da nam bodo zagotovili osnovne dobrine za življenje, med drugim tudi električno energijo. Kaj sta torej premier in minister pravzaprav hotela sporočiti? Sta želela nakazati obema slovenskima proizvodnima skupinama, naj načrtovano električno energijo prodata v Slovenijo? In ali bo slovenski odjemalec ob pomoči vlade torej končno občutil varnost ob dejstvu, da zmorejo slovenske elektrarne same zadovoljiti velik del slovenskih potreb po električni energiji?
Ministrova pričakovanja
Na ministrstvu za infrastrukturo so kategorično zavrnili pomisleke o vmešavanju v delovanje trga. »Ministrstvo za infrastrukturo v skladu s korporativnim upravljanjem podjetij ne more in ne sme posegati v poslovno politiko dobaviteljev in podjetij,« so zapisali in v maniri vladnega poziva dodali, da sami iščejo rešitve, kako prebroditi to zahtevno obdobje, pri čemer lahko ministrstvo svetuje in informira ter s tem pripomore k čim večji obveščenosti in za slovensko gospodarstvo zanesljivejši ter cenovno vzdržni energetski oskrbi.
Minister Bojan Kumer je sicer že septembra v odmevnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv nakazal, da pričakuje, da bo v Sloveniji proizvedena elektrika v naslednjem letu – v nasprotju z minulimi leti – ostala v Sloveniji. Pojasnil je, da bo država dala proizvajalcem signal, »da je bolj smotrno vso svojo energijo prodati znanemu slovenskemu kupcu na domačem veleprodajnem trgu, kajti proizvajalcem je jasno, da slovenski kupec ne bo imel elektrike, če bodo tudi proizvodnjo za prihodnja leta prodali na borzi. To bi bil znova negativen izkupiček za državo. Vlada želi, in to bo jasno povedala državnim družbam, da prodajo svojo proizvodnjo v skladu s tržnimi signali slovenskim kupcem. Tako bodo državne družbe prihranile likvidnostna sredstva, ki so bila zaradi kupovanja primanjkljaja elektrike zelo načeta, hkrati pa bo energija ostala v Sloveniji. Medtem ko se je elektrika za letos prodajala na borzo, slovenski kupec pa jo je na borzi dražje kupil.« Kot kaže, se to z aktualnimi vladnimi in ministrovimi pozivi pravkar udejanja v praksi.
Metoda za zniževanje porabe
V družbi Gen, kjer upravljajo Jedrsko elektrarno Krško in verigo spodnjesavskih hidroelektrarn, so potrdili, da so v skladu s svojo lani potrjeno strategijo trženja v letu 2022 za leto 2023 »večino električne energije za leto 2023 že prodali slovenskim dobaviteljem«. »Družba Gen prodaja električno energijo dobaviteljem v Sloveniji – in ti naprej svojim kupcem, končnim odjemalcem,« so poudarili. Vlada je hkrati s svojim pozivom »izrazila željo, naj dobavitelji znotraj obeh energetskih skupin proaktivno pošljejo poslovnim odjemalcem ponudbe v obsegu 90 odstotkov količin električne energije, ki so jo ti porabili v letu 2021«. »Z omejitvijo na 90 odstotkov želi vlada spodbuditi odjemalce k znižanju odjema,« so povedali v skupini Gen.
Ob tem so zatrdili, da bodo »posli z električno energijo tako kot doslej potekali skladno s tržnimi pravili«. »Država se v organizacijo teh poslov seveda ne vpleta,« so zagotovili in pojasnili, da je vpeta v oblikovanje podpornih mehanizmov za končne odjemalce ter predvsem v pozive k racionalni in učinkoviti rabi energije.
Medtem ko v družbi Gen proizvodnjo, načrtovano za naslednje leto, pravkar prodajajo, so v drugem energetskem stebru, Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), večino svoje načrtovane elektrike prodali že v minulih letih. »Preostali del bo HSE ponudil domačim odjemalcem pod tržnimi pogoji, ki za HSE pomenijo cenovno enakovredno prodajo, kot če bi to energijo prodajal na tuje trge,« so dodali. Tako v družbi Gen kot v HSE – pod okriljem slednjega je denimo šoštanjska termoelektrarna, pa tudi veriga dravskih hidroelektrarn – so poudarili, da v Sloveniji proizvedena električna energija ne zadošča za vse potrebe slovenskega energetskega sistema; kar manjka, je treba uvoziti. x
