Leta 2023 so matere v Sloveniji prvič v nekaj več kot 100-letni zgodovini spremljanja števila rojstev rodile manj kot 17.000 otrok, predlani pa še nekoliko manj, 16.875. Med njimi je bilo 52,4 odstotka dečkov in 47,6 odstotka deklic. V zadnjih nekaj več kot 70 letih se je največ otrok rodilo leta 1955, in sicer 32.096 oziroma skoraj dvakrat toliko kot leta 2024, navaja Statistični urad RS (Surs).
Število rojstev upada ne samo absolutno, ampak tudi relativno. V letih 1954 in 1955 se je na 1000 prebivalcev rodilo 20,9 otroka, kar je pomenilo največ v zadnjih nekaj več kot 70 letih, leta 2024 pa najmanj, in sicer 7,9. To je bilo enako povprečju EU. Med članicami EU se je predlani največ otrok na 1000 prebivalcev rodilo na Cipru (10,2), najmanj pa v Italiji (6,3).
Povprečna starost matere ob rojstvu otroka se od leta 2019 ni spremenila in znaša 31,1 leta. To je največ od leta 1954, odkar imamo na voljo te podatke. Ob rojstvu prvega otroka pa so bile predlani v povprečju stare 29,6 leta oziroma za 0,1 leta manj kot leto pred tem.
V zakonski zvezi se je predlani rodilo 7512 otrok, neporočenim materam pa 9363. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, narašča. Najmanjše deleže so izmerili v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so se gibali okoli devet odstotkov, prvič pa je bila več kot polovica otrok rojena zunaj zakonske zveze leta 2007. Od leta 2010 se ta delež približuje 60 odstotkom, predlani je znašal 55,5 odstotka.
Stopnja delovne aktivnosti mater (18–64 let) z enim otrokom je v Sloveniji predlani znašala 80,6 odstotka, kar nas je uvrščalo na četrto mesto med članicami EU. Pri materah z dvema otrokoma je bila ta stopnja 85-odstotna, s čimer je Slovenija ravno tako zasedla četrto mesto, pri tistih s tremi ali več otroki pa 82,2-odstotna. Višjo so imele le matere na Danskem (83,2 odstotka) in Švedskem (83,8 odstotka).
