Države članice EU bi morale do prvega maja letos v svoje nacionalne zakonodaje prenesti določila evropske direktive o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med trgovci, živilci in kmeti pri trgovanju s kmetijskimi in živilskimi izdelki. Časa so imele dve leti, a ker jih enajst tega ni storilo pravočasno, so dobile opomin. »Priletel« je ravno na dan (27. julija), ko je bila v slovenskem uradnem listu objavljena novela zakona o kmetijstvu, ki bo začela veljati sredi avgusta in ki seznam nedovoljenih ravnanj, kot so poimenovana pri nas, s 23 širi na 27, medtem ko bruseljska direktiva govori o šestnajstih nepoštenih trgovinskih praksah. Bo Bruselj Slovenijo kljub temu oglobil?
Domača naloga opravljena, a z zamudo
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) menijo, da ne. Pojasnili so nam, da so omenjeno evropsko direktivo v celoti prenesli v slovenski pravni red, to je v novelo zakona o kmetijstvu, ki jo je državni zbor sprejel 13. julija. A ker je rok za prenos direktive potekel 1. maja, je Slovenija iz Bruslja kljub temu dobila uradni opomin, na katerega se mora odzvati do 26. septembra. »Pomembno je, da je bil zakon o kmetijstvu sprejet in da so v njem zajete vse določbe iz direktive,« so poudarili na kmetijskem ministrstvu.
V zakonu o kmetijstvu piše, da so nedovoljena tista ravnanja, s katerimi ena pogodbena stranka, ki ima znatno tržno moč, v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji izkorišča drugo pogodbeno stranko. Iz poročila prehranskega varuha Igorja Hrovatiča za leto 2020 izhaja, da imajo v slovenski verigi oskrbe s hrano še vedno daleč največjo moč trgovci, zato so nepovezani kmetje in živilci, ki drug drugemu zbijajo ceno, še vedno lahek plen, četudi so nekatere nepoštene trgovinske prakse pri nas z zakonom o kmetijstvu prepovedane že od 1. januarja 2019.
Trgovci jim kažejo mišice
Subvencijsko vlogo vsako leto odda približno 56.000 kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo hrano. V Sloveniji imamo tudi okoli 90 zadrug, ki skrbijo za odkup in prodajo tega, kar pridelajo kmetje, ter več kot dva tisoč podjetij, ki proizvajajo živila. Mreža trgovin je pri nas izjemno močna. Po navedbah Hrovatiča je imel Mercator lani okoli 550 marketov in supermarketov ter približno 220 franšiznih trgovin, Spar Slovenija 107 trgovin Spar in Interspar ter lastno pekarno in distribucijski center, Engrotuš je imel 260 poslovnih enot, Hofer 85 marketov in supermarketov, Lidl 62 prodajaln, Eurospin 50 prodajnih mest, Jager 38 marketov in supermarketov, E. Leclerc pa dva supermarketa. Poleg tega je bilo še več kot petsto malih trgovcev, toda med vsemi naštetimi izstopajo tri trgovske verige – Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš, ki naj bi imele več kot 65-odstotni tržni delež.
»Iz navedenih podatkov izhaja, da so trgovske verige veliko močnejši partnerji v verigi preskrbe s hrano kot drugi deležniki. Prav tako ocenjujem, da zgoščenost trgovine povečuje odvisnost dobaviteljev od posameznega trgovskega sistema. To sicer lahko vodi v dolgoročno sodelovanje in skupne blagovne znamke, omogoča pa tudi vsiljevanje nedovoljenih ravnanj v pogodbene odnose. Na drugi strani koncentracija z globalizacijo negativno učinkuje na manjše, predvsem neorganizirane pridelovalce, ki so v takšnih sistemih nekonkurenčni in še bolj izpostavljeni nedovoljenim ravnanjem,« v letnem poročilu ugotavlja prehranski varuh Hrovatič.
Nedovoljena ravnanja so zapisana v pogodbah
Raziskava s konca leta 2019, ki jo je naročil varuh, je pokazala, da nedovoljena ravnanja občuti več kot tretjina dobaviteljev. Najpogostejša kršitev so zamude pri plačilih, odpoved naročila brez poprejšnjega obvestila, neprevzemanje dogovorjenih količin blaga, zahteva, da dobavitelj svojega izdelka drugemu trgovcu ne bo prodal po nižji ceni, vsiljevanje proizvodnje pod trgovskimi blagovnimi znamkami, akcijske prodaje, pri katerih si trgovci tik pred koncem akcije po akcijski ceni priskrbijo zajetnejše zaloge živil, ki jih nato kupcem prodajajo po običajni ceni…
Hrovatič tudi opozarja, da so nedovoljena ravnanja praviloma zapisana v poslovnih pogodbah, vendar kot varuh nima pravice vpogleda vanje. »Domnevni izvajalci nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano se navadno ne pogajajo z dobavitelji. Pogodba je vnaprej pripravljena, dobavitelju pa jo ponudijo v podpis po načelu vzemi ali pusti. V letu 2020 je bilo to opaziti na področju zelenjave, sadja in mesa. Ker so dobavitelji ekonomsko odvisni od prodaje svojih izdelkov prek trgovskih verig ali v javne prehranske obrate, so prisiljeni podpisati ponujeno pogodbo, ki vključuje tudi domnevno nedovoljena ravnanja,« opaža prehranski varuh.
