Kot smo napovedali, je Slovenija včeraj Avstriji predala diplomatsko noto, v kateri ji je sporočila, da ni nobene potrebe po okrepljenem nadzoru na avstrijsko-slovenski meji, saj je število migrantov na tej meji neznatno. »Potrebe po poostrenem nadzoru meje med Slovenijo in Avstrijo ni. Bolje bi bilo, da bi skupaj okrepili nadzor na zunanji evropski meji. Meje znotraj EU pomenijo nevarnost erozije schengenskega sistema,« je odločitev naše države o posredovanju note naši severni sosedi komentiral zunanji minister Karl Erjavec.
O novih avstrijskih ukrepih bo tekla beseda tudi na ponedeljkovem delovnem srečanju premierja Mira Cerarja in avstrijskega kanclerja Christiana Kerna v Ljubljani. Na njunem prvem srečanju, odkar je Kern na kanclerskem položaju zamenjal Wernerja Faymanna, ki bo tudi spoznavne narave, bo slovenska stran od avstrijskega gosta med drugim želela izvedeti, kakšne nadaljnje ukrepe avstrijska vlada načrtuje na svojih mejah in kakšni so njihovi cilji. Po naših informacijah namerava slovenska stran avstrijskemu gostu tudi predstaviti, s katerimi ukrepi bi lahko škodovali Sloveniji.
Avstrijski ukrepi kršijo mednarodno pravo
Avstrijska vlada je namreč ta teden pripravila posebno uredbo, s katero določa poostreni nadzor na avstrijskih mejah, prav tako pa bi lahko prosilce za azil zavračala kar na mejah. Zavračanje azila na mejah je sicer neskladno z mednarodnim pravnim redom, saj je treba vsakemu prosilcu za azil individualno zagotoviti verodostojen in pravičen postopek. Madžarska je sicer nakazala, da je pripravljena avstrijsko uredbo sprejeti. Čeprav so to dobri znaki za avstrijsko namero, pa humanitarne organizacije vendarle svarijo pred črnim scenarijem. Če bi Avstrija uveljavila uredbo, Madžarska pa zavrnjenih migrantov ne bi več sprejemala nazaj, bi avstrijski mejni kraj Nickelsdorf, skozi katerega so lani vstopali migranti z Madžarskega, lahko postal novi grški Idomeni.
Kot smo poročali včeraj, zaradi negotove prihodnosti dogovora med EU in Turčijo tudi Slovenija pripravlja teren za zapiranje meja. Ukrepe načrtuje glede na aktualne razmere tako severno kot južno, na zahodnobalkanski poti. Zaradi nezakonitega prehajanja srbsko-bolgarske meje že nastaja migrantski žep v Srbiji. Bolgarija v povprečju našteje okoli sto nezakonitih prehodov turške meje na dan. Madžarska je ob napovedi gradnje zidu na meji s Srbijo oblastem v Beogradu in Sofiji ponudila pomoč pri varovanju njunih meja. Srbija je pomoč ta teden že sprejela. Na srbsko-bolgarski meji bo tako začel delovati kontingent madžarske policije, ki bo nezakonite prehode meje poskušal preprečiti s pomočjo termovizijske tehnologije. Srbija, v katero po spomladanskem zaprtju makedonsko-grške meje migranti nezakonito vstopajo predvsem iz Bolgarije, je zaprosila za pomoč še Avstrijo in Francijo.
Strah pred obnovitvijo migrantskih tokov
Države severneje na zahodnobalkanski poti se na nov migrantski val pripravljajo na dva načina. Državam na jugu poti ponujajo policijsko pomoč pri varovanju njihovih meja. Če ta nadzor ne bi vzdržal, pa se hkrati pripravljajo na utrjevanje nadzora na lastnih mejah in krepijo azilno zakonodajo. V središču slovenske pozornosti se je tako znašla Avstrija, ki je že v začetku leta določila »zgornjo mejo« prosilcev za azil, ki jih je pripravljena sprejeti letos. Številko je postavila na 37.500, doslej pa je bil status azilanta odobren že 25.000 osebam. V Avstriji ocenjujejo, da bi lahko zgornjo mejo dosegli oktobra ali novembra. Evropska komisija je februarja to avstrijsko odločitev opredelila kot kršitev obveznosti, ki jih ima Avstrija po evropskem in mednarodnem pravu. »Avstrija je dolžna na svojem ozemlju ali na svojih mejah sprejeti vsako prošnjo za azil,« je takrat ocenil Dimitris Avramopolus, evropski komisar za migracije.
Toda naša severna soseda se za opozorila Bruslja ni zmenila in je nadaljevala uveljavljanje politike zgornje meje. Zdaj se srečuje predvsem s prehajanjem beguncev iz Madžarske, ki s pomočjo tihotapcev še vedno najdejo pot čez žičnato ograjo na srbsko-madžarski meji. Še pred tedni je avstrijsko-madžarsko mejo v povprečju dnevno prečkalo med 80 in 150 migrantov, zdaj se je ta številka zmanjšala na okoli 200 prehodov na teden. V prvem polletju so avstrijski mejni organi prijeli 4500 nezakonitih migrantov. Avstrijska politika pa že vrsto mesecev tudi zaskrbljeno spremlja dogajanje na Apeninskem polotoku, ki je po zaprtju zahodnobalkanske poti in uveljavitvi dogovora med EU in Turčijo letos za migrante postal glavna točka vstopa v EU. Po sredozemski poti je v Italijo letos že prispelo 119.000 ljudi. Ker v Italiji tožijo da so njihove nastanitvene zmogljivosti polne, se v Avstriji bojijo, da se bo migrantski tok, ki je iz Italije doslej večinoma potekal naprej v Francijo, zdaj preusmeril tudi na njihovo ozemlje. Po aprilu, ko je Avstrija hotela zapreti mejni prehod Brenner, se je sodelovanje med policijama obeh držav izboljšalo.
