Slovenija tudi predlani ni dosegla 25-odstotnega deleža obnovljive energije v bruto končni rabi energije, zato je morala konec lanskega leta za to plačati kazen. Delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije je znašal 22,94 odstotka, kar pomeni, da je cilj zgrešila za nekaj več kot dve odstotni točki oziroma za 1193 gigavatnih ur energije. To je petkrat več kot leto prej, ko je cilj zgrešila za dobrih 208 gigavatnih ur.
Več kot 17 milijonov za zgrešene cilje
Cilji niso zgolj mrtva črka na papirju. Bruselj namreč z doseganjem ciljev pogojuje podeljevanje nepovratnih evropskih sredstev. Ker torej Slovenija kljub skokoviti rasti obnovljivih virov energije iz leta v leto zgreši cilje EU, mora dokupiti in statistično prenesti manjkajoče količine energije iz obnovljivih virov iz druge države članice EU, ki ta delež presega. Lani je tako Slovenija Hrvaški za odkup manjkajočega deleža energije iz obnovljivih virov za leto 2022 (1193 gigavatnih ur) plačala 10,86 milijona evrov. Denar je zagotovil Borzen.
Za primerjavo, leta 2021 je Slovenija skoraj izpolnila evropski cilj in dosegla 24,64-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije. Manjkajoči delež je država predlani kupila od Češke in za statistični prenos manjkajočih 208 gigavatnih ur energije plačala dobra dva milijona evrov. Leta 2020 je Sloveniji zmanjkalo 455 gigavatnih ur, ki jih je prav tako odkupila od Češke za okoli pet milijonov evrov.
Lanski rezultati so pravzaprav presenetljivi glede na dejstvo, da je Slovenija na prvem mestu med evropsko sedemindvajseterico po rasti inštalirane moči sončnih elektrarn, kaže poročilo European Market Outlook združenja Solar Power Europe, katerega član je tudi Združenje slovenske fotovoltaike. Navidezni razkorak med podatki delno razjasni dejstvo, da poročilo analizira podatke za lani, medtem ko EU izpolnjevanje ciljev preveri za dve leti nazaj. Skokovit skok v dodatno inštalirani moči sončnih elektrarn se bo torej v luči doseganja ciljev odrazil šele prihodnje leto.
Za 1,3 gigavata inštalirane moči
Iz omenjenega poročila je razvidno, da je Slovenija dosegla najvišjo stopnjo rasti inštalirane moči sončnih elektrarn. Naša država je v letu dni kar za 72 odstotkov povečala inštalirano moč sončnih elektrarn na prebivalca (s 344 na 593 vatov na prebivalca). S tem se je uvrstila med deset držav EU z največjo nameščeno kapaciteto sončnih elektrarn na prebivalca. Podoben skok je, za primerjavo, uspel Luksemburgu, ki je inštalirano moč v letu dni povečal s 491 vatov na 576 vatov na prebivalca.
Čeprav se je povpraševanje po solarnih napravah na strehah v drugi polovici leta 2023 zmanjšalo zaradi nekoliko nižjih cen električne energije v primerjavi z letom prej in sprememb podpornih shem – v Sloveniji, Belgiji in na Madžarskem se je izteklo obdobje neto meritev – so posamezne države zabeležile skokovito rast nameščenih kapacitet. Sloveniji je uspelo preseči prag enega gigavata inštalirane moči sončnih elektrarn (1,3 gigavata), kar jo uvršča v družbo Litve (1,1 gigavata), Estonije (1,1 gigavata) in Finske (1 gigavat). Za temi državami so Irska, Slovaška, Ciper, Hrvaška, Luksemburg, Malta in Latvija. Nemčija je z 82,1 gigavata inštalirane moči še vedno največji operater sončnih elektrarn v EU. Sledi Španija s 35,6 gigavata inštalirane moči, pred Italijo, kjer imajo 29,5 gigavata inštalirane moči sončnih elektrarn, Nizozemsko (22,5 gigavata) in Francijo (18,7 gigavata).
Ob trenutni hitrosti nameščanja novih obnovljivih virov energije naj bi Slovenija cilje nacionalnega energetsko-podnebnega načrta izpolnila leta 2027, kažejo projekcije omenjenega poročila.
Bremeni nas promet
Čeprav Slovenija že zadnjih nekaj let beleži nenehno rast inštalirane moči obnovljivih virov, pa jo zgolj to, kot rečeno, kvečjemu oddaljuje od evropskih ciljev. EU namreč vrednoti porabo obnovljivih virov v končni rabi. Slovenijo tako od ciljev oddaljuje – promet. »Izjemno rast porabe (fosilnih goriv, op. a.) v prometu je v preteklosti poganjala tudi politika cen naftnih derivatov pod preteklo vlado, kar sedaj posredno plačujemo s statističnimi prenosi,« so strnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer obljubljajo, da bodo že prihodnje leto s številnimi ukrepi ta razkorak izničili in omogočili dosego evropskih ciljev. Prometa so se lotili z lani sprejetim zakonom o gradnji infrastrukture za alternativna goriva, na podlagi katerega bo v prihodnjih letih v državi zgrajena mreža električnih polnilnic.
Lani poleti so poslanci prav tako sprejeli zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki določa prednostna območja za solarne module in vetrnice, obenem pa odstranjuje dotedanje omejitve pri umeščanju. »S tem smo naredili korak naprej pri lažjem in bolj strateškem umeščanju,« so prepričani na ministrstvu. Pravkar pripravljajo tudi akcijski program za potencialna prednostna območja za sonce in veter ter državni prostorski načrt za umeščanje teh naprav. Aktivnih je tudi nekaj razpisov za sofinanciranje obnovljivih virov energije: denimo Borzenov javni poziv za dodeljevanje nepovratnih sredstev za spodbujanje proizvodnje električne energije in toplote iz obnovljivih virov ter za shranjevanje električne energije in toplote, javni razpis ministrstva za sofinanciranje gradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje od 2024 do 2026 ...
