Glavni ukrepi ministrstva so postopno zmanjševanje denarne pomoči za zasebno nastanitev ter strožji pogoji dodeljevanja pomoči, ki bo po novem pogojena z dokazovanjem, da oseba nima lastnih prihodkov. Država pričakuje, da bo tako v prihodnjem letu privarčevala slabe tri milijone evrov.
Trenutni zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb je stopil v veljavo pred dobrim letom in je nastal kot odziv na prihod večjega števila beguncev iz Ukrajine po začetku ruske invazije. Ob njegovi prenovi letos je bilo v Sloveniji 11.000 razseljenih oseb iz Ukrajine.
Kaj je status začasne zaščite za razseljene osebe?
Gre za status zaščite, ki se razlikuje od statusa begunca oziroma mednarodne zaščite (ta poleg statusa begunca obsega tudi status subsidiarne zaščite). Aktiviran je na ravni Evropske unije ob specifičnih situacijah. Trenutno je podeljen vsem osebam, ki pridejo iz Ukrajine in ki pri tem niso imele prepovedi zapustiti svojo državo, kar velja predvsem za moške, ki lahko služijo v vojski. Čeprav je po pridobljenih pravicah, kot je pravica do bivanja, šolanja in dela, ta status precej podoben statusu osebe z mednarodno zaščito, je postopek pridobitve močno poenostavljen in veliko hitrejši.
Po oceni ministrstva je trenutna ureditev dosegla svoj temeljni humanitarni namen, saj so razseljene osebe hitro dobile status začasne zaščite, nastanitev, osnovno oskrbo in sredstva za preživetje. Vendar pa ta začasni ukrep postaja zaradi poteka vojne v Ukrajini, ki ji ni videti konca, stalni status, ki po mnenju ministrstva predstavlja prevelik strošek za proračun.
Menijo, da ker se pomoč s trajanjem ne zmanjšuje oziroma se ne zmanjšuje dovolj, posamezniki nimajo zadostne spodbude, da bi postali finančno neodvisni.
»Ker se pomoč (tako žepnine kot denarna pomoč za zasebno nastanitev) ni zmanjševala s časom zaščite, posamezniki niso imeli zadostne spodbude za hitrejši vstop na trg dela ali za izselitev iz brezplačnih državnih namestitev,« piše v obrazložitvi predloga.
Zmanjševanje pomoči po daljšem bivanju
Pomembna sprememba se tako nanaša na denarno pomoč za zasebno nastanitev. Po veljavni ureditvi se pomoč po dveh letih od priznanja statusa zmanjša za 15 odstotkov. Po novem predlogu bi bilo zmanjšanje precej večje: po dveh letih bi se pomoč zmanjšala za 30 odstotkov, po treh letih pa za 50 odstotkov. Prav tako se pospešuje hitrost zmanjševanja žepnine.
Ukinja se tudi možnost, da bi to pomoč država nakazovala neposredno na račun najemodajalca, ker naj bi ta možnost omogočala zlorabe sistema.
Izstopa sprememba izračuna osnove za izračun pomoči za zasebno nastanitev. Ta je odvisna od števila oseb, osnova pa je sedaj znesek minimalnega dohodka, ki je osnova tudi za izračun običajne socialne pomoči v Sloveniji in trenutno znaša malo več kot 500 evrov. Novela zakona sedaj predlaga, da bi se za osnovo vzela višina najnižje pokojnine, ki je dobrih sto evrov nižja.
Obrnjeno dokazovanje premoženja
Drugi večji sklop sprememb se nanaša na dokazovanje upravičenosti do prejemanja pomoči. Sedaj mora po besedah ministrstva Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov sam preverjati, ali imajo imetniki statusa tako visoke dohodke, da do pomoči niso več upravičeni. Zakon želi sedaj proces dokazovanja obrniti, tako da bodo morali prejemniki pomoči ob pozivu dokazati, da teh prihodkov nimajo oziroma da zanje ne skrbi druga oseba, ki ima te prihodke. Če tega v dveh mesecih ne bodo storili, se bo štelo, da te prihodke imajo, in bodo prenehali prejemati to pomoč.
»Osebe z lastnimi prihodki v Sloveniji so še naprej zasedale proste kapacitete v nastanitvenih centrih, namenjene socialno najšibkejšim. Državni organi niso mogli učinkovito preverjati premoženja v izvornih državah ali skritih prihodkov. Ker je bilo dokazno breme na državi, so se postopki ustavljali, pomoč pa se je izplačevala neupravičenim osebam,« so zapisali na ministrstvu v obrazložitvi sprememb.
Druge spremembe
Novela bi tudi izrecno prepovedala priznanje začasne zaščite v Sloveniji osebi, ki takšen status že uživa v drugi državi članici EU. S tem želi država preprečiti primere dvojnega statusa in koriščenja pravic v več državah.
Spremembe uvajajo tudi eno širitev pravic, in sicer podaljšanje namestitve za polnoletne mladoletnike brez spremstva do 21. leta starosti.
Manjši stroški za državo
Ministrstvo pričakuje, da bodo s temi spremembami dosegli večjo zaposlenost oseb, manj zlorab sistema (izvorno: »z manj zlorab sistema«) in predvsem zmanjšanje izdatkov za pomoč.
Ministrstvo predvideva, da bo državni proračun s spremembami v letu 2027 prihranil slabe tri milijone evrov. V trenutno sprejetem proračunu ima Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov za izvajanje zakona rezerviranih 15,7 milijona evrov, finančno breme izpolnjevanja vseh pravic razseljenih oseb pa je ocenjeno na 36 milijonov evrov.