Sistem vračanja embalaže že dolgo deluje v številnih državah, predvsem v Evropi. Namen pa je preprost, kupci ob nakupu pijače plačajo manjšo kavcijo, ki jo prejmejo nazaj, ko prazno embalažo vrnejo v trgovino. Po zadnjih podatkih takšen sistem za zdaj deluje v 17 evropskih državah. Med prvimi, ki so se za sistem odločile že v prejšnjem tisočletju, so Švedska, Islandija, Finska in Norveška. Kmalu so jim sledile tudi Nemčija, Hrvaška, Malta, Madžarska, Romunija in druge. Zadnja je lani sistem uvedla naša soseda Avstrija.
Tam denimo sistem deluje tako, da kupec za plastenko vode odšteje 1,20 evra, pri čemer je cena vode en evro, kavcija pa 20 centov. Plastenko nato po uporabi odnesemo v trgovino ali avtomat za vračanje embalaže, ki predmet zazna in povrne kavcijska sredstva. Ob uvedbi so avstrijske oblasti poudarile, da je sistem po državah tako učinkovit, ker poleg zelenega vidika ponuja tudi ekonomsko spodbudo. Najboljši sistemi po Evropi namreč dosegajo tudi do 90 odstotkov vračanja vse kupljene embalaže.
Predlogi za uvedbo že večkrat
V Sloveniji takšnega sistema še nimamo kljub novi evropski uredbi o embalaži. Ta med avgustom 2026 in januarjem 2029 od članic zahteva, da zagotovijo najmanj 90 odstotkov ločenega zbiranja plastenk za pijače in kovinske posode do treh litrov. S tem bomo tudi pri nas primorani zagotoviti ustrezen sistem, ki bo najverjetneje deloval po kavcijskem sistemu za embalažo.
Prvi predlogi o takšnem sistemu so se sicer v Sloveniji pojavili že večkrat, pred letom 2020 smo za odpadno embalažo uporabljali predvsem sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ta je temeljil na tem, da so uvozniki financirali ravnanje z embalažo, potrošniki pa jo ločujejo, a brez finančne spodbude.
V Sloveniji se je razprava o uvedbi kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke pomembneje začela leta 2021, ko so okoljske organizacije pripravile pobudo, ki jo je podprl takratni okoljski minister Andrej Vizjak. Leta 2022 je bil sprejet novi zakon o varstvu okolja, ki je reformiral sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti in ravnanje z odpadno embalažo. Leta 2023 je sledil strokovni posvet o uvedbi kavcijskega sistema, pri čemer je vlada preverjala, ali je mogoče zahtevane okoljske cilje doseči z obstoječim sistemom ali bi bil potreben kavcijski sistem. Leta 2024 je ministrstvo organiziralo širši posvet, na katerem so soočili argumente za in proti uvedbi sistema ter razpravljali o nadaljnjih korakih. Leta 2026 se je proces ponovno intenziviral, saj ministrstvo pripravlja novo ureditev embalažnega sistema, ki bo Slovenijo prilagodila evropskim zahtevam; predlog uredbe je bil objavljen avgusta 2026 in je še v pripravi.
Cilje že dosegamo
Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da se po analizi trenutno dostopnih podatkov kaže, da se rezultati na področju ločenega zbiranja odpadne embalaže pijač v zadnjih letih izboljšujejo. »Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij zato uvedba kavcijskega sistema v tem trenutku ne izkazuje nujnosti. Hkrati pa dokončna ocena glede nadaljnjega razvoja sistema in morebitne potrebe po uvedbi kavcijskega sistema ostaja vezana na prihodnje rezultate ter izpolnjevanje ciljev, določenih v evropski zakonodaji. Ker uradno stališče vlade še ni sprejeto, je mogoče za zdaj opredeliti le smer razmišljanja, ki temelji na doseženih rezultatih in veljavnem regulatornem okviru,« so zapisali.
Kavcijski sistem je zato pri nas predviden le, če letos ne bi dosegli več kot 80-odstotnega ločenega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink pijač. »Po podatkih Agencije RS za okolje je bil leta 2023 dosežen 80-odstotni delež ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač. Po trenutno razpoložljivih, še nedokončnih podatkih rezultat za leto 2024 znaša 90,7 odstotka, za leto 2025 pa 86 odstotkov. V primeru, da bi se v prihodnje sprejela odločitev za uvedbo kavcijskega sistema, bi ta predvidoma zajemal najmanj plastenke in pločevinke za pijače do volumna treh litrov. V sistem bi bili obvezno vključeni vsi proizvajalci, uvozniki in distributerji, ki bi takšno embalažo prvič dali na trg Republike Slovenije,« so dodali.
Previsoki stroški za trgovine
Trgovinska zbornica Slovenije je v zvezi s predlaganim sistemom opravila več strokovnih razprav in srečanj s člani, na katerih so ugotovili, da večina trgovcev kavcijskega sistema ne podpira, razen dveh trgovinskih družb. »Pri odpadnih pločevinkah že danes izpolnjujemo kriterije, kot jih zahteva evropska uredba, pri odpadnih plastenkah pa smo temu zelo blizu. Poleg tega sama uvedba kavcijskega sistema ne zagotavlja izpolnjevanja predpisanih evropskih kriterijev, saj nekatere države članice ta sistem poznajo že precej let, pa so še kar oddaljene od izpolnjevanja omenjenih zahtev,« so pojasnili.
Skrbi jih, da Slovenija še nima neodvisne študije, ki bi omogočala vpogled v različne oblike kavcijskega sistema. »Po naših ocenah bi uvedba kavcijskega sistema našo panogo dodatno stroškovno prekomerno obremenila za okoli 1500 prodajaln po Sloveniji ali skoraj 50 milijonov evrov, ki jih ta panoga nima. Gre za stroške nakupa opreme, naložbe v prostore, skladišča odpadne embalaže in dodatni kader. Na pomoč države pri takšnih naložbah pa po razpoložljivih informacijah trgovina ne more računati,« so dodali.