Regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Henri P. Kluge je prejšnji teden opozoril, da morajo začeti države ekstremno vročino obravnavati kot izredno javnozdravstveno krizo in ne zgolj kot običajno vremensko napoved. »Nacionalni akcijski načrti za boj proti vročini dobesedno rešujejo življenja. Države, ki jih imajo, so reagirale hitro in usklajeno,« je dejal Kluge in dodal skrb zbujajoč podatek, da takšnih načrtov nima niti polovica držav. Med njimi je tudi Slovenija.
Da v ozadju vročine tiho trpi na tisoče ljudi, predvsem starejši, delavci na prostem, socialno ranljivejši, ki nujno potrebujejo sistemsko ukrepanje in zaščito, pred današnjim evropskim dnevom spomina na žrtve globalne podnebne krize opozarja tudi nevladna organizacija Umanotera, kjer se med drugim zavzemajo za več zelenih površin v mestih, boljši dostop do javnih hladnih prostorov in kopališč ter močnejšo zaščito delavcev, tudi s skrajšanim delovnikom med vročinskimi valovi.
Podrobne načrte, kako se odzivati na vročinske valove, je v Sloveniji za zdaj težko najti. Med napotki prevladujejo navodila posameznikom, kako ob zelo visokih temperaturah čim bolje poskrbeti zase in za bližnje. Med redkimi izjemami, ki vsebujejo tudi načrte za oblasti in institucije, je mariborska strategija.
Mariborski dokument, ki je prvi namenski lokalni načrt te vrste v Sloveniji in dobra podlaga tudi za pripravo nacionalnega okvira, med drugim izpostavlja točke, ki se lahko še posebej segrejejo.
»V Mariboru so najbolj izrazita območja z vročinskimi otoki tista, kjer se nahajajo večje stavbe in industrijske cone. Ključna območja z najvišjimi temperaturami površja vključujejo industrijsko cono Tezno v južnem delu mesta, industrijsko cono Melje ob Dravi, kjer so stavbe Primata, Henkla, Mariborske livarne in nekdanje Tekstilne tovarne Maribor, ter industrijsko cono Studenci ob koroškem kraku železniške proge,« navaja. Poleg industrijskih območij so izpostavljena tudi večja nakupovalna središča. Kratkoročni ukrepi, ki jih strategija predvideva, segajo od opozarjanja prebivalcev na vročinske valove do uporabe javno dostopnih prostorov za hlajenje.
Slika, ki pride z zamikom
Mariborska strategija je povezana s sodelovanjem v projektu EU Ready4Heat (v prevodu pripravljeni na vročino) – Zaščita prebivalcev pred vročino. Sofinancirala ga je Evropska unija. Lani so v Mariboru izpostavljali ukrepe, ki so se jih že lotili, na primer zasaditve za naravno senčenje, prebivalce na svoji spletni strani obveščajo tudi o možnosti brezplačnega obveščanja o toplotni ogroženosti s sporočili sms. Med srednjeročnimi idejami so programi svetovanja za ranljive skupine, dolgoročni načrti pa omenjajo upoštevanje vročinskih valov pri prihodnjem prostorskem načrtovanju, sajenje dodatnih dreves in spremljanje povečanja obolevnosti in umrljivosti v času vročinskih valov.
Kot smo poročali, so podatki o umrljivosti v Sloveniji za zdaj omejeni, podrobnejša slika pa je jasna šele z zamikom. Zadnja objava evropske mreže Euromomo je presežno umrljivost v tednu na prehodu iz junija v julij izpostavila tudi v primeru Slovenije (presežek je označen kot manjši), podatki pa še niso nujno dokončni. V Sloveniji moramo biti pri interpretaciji zelo previdni, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Število smrti na dan je zelo majhno, statistična analiza pa težavna, ugotavljajo. Trenutno pripravljajo analize za leti 2024 in 2025.
Pitniki in osenčenje pešpoti
Toplotna obremenitev je izrazitejša v mestih. V njih je manj rastlinja, so na NIJZ spomnili ob nasvetih za odzivanje na vročinske valove v občinah, površine pa so v večji meri pokrite z zgradbami in asfaltom. Leta 2015 je bilo v obdobju vročinskih valov v Sloveniji za sedem odstotkov več smrti. Največ umrlih zaradi vročinskih valov je bilo med starejšimi ter pri osebah s kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi, so izpostavili na NIJZ. »V mestih stanje dodatno poslabšuje onesnažen zrak z delci (PM) in ozonom,« so opozorili. Spomnimo, da v kasnejših letih presežne umrljivosti med vročinskimi valovi niso zaznavali, da se znajo prebivalci zaščititi bolje kot v preteklosti, so opažali tudi v slovenskih bolnišnicah.
Lokalne skupnosti lahko pomagajo prebivalcem lajšati vročinske valove na več načinov, so spomnili na NIJZ. To lahko storijo z ureditvijo parkov, namestitvijo pitnikov in gradnjo kolesarskih in peš poti, ki so odmaknjene od prometnic in v senčnih predelih, so našteli. Pomembna so tudi senčna parkirišča. Priporočili so še ureditev dostopa do vodnih površin s spremljanjem kakovosti površinskih voda na mestih, kjer ni uradnega nadzora, a se tam tradicionalno kopa večje število ljudi.
Lani je temperaturo dvignil tudi strožji pravilnik
Intenzivni vročinski valovi bistveno vplivajo tudi na delovne pogoje, zlasti na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, sevanju sonca in povečani relativni vlažnosti zraka predstavlja resno tveganje za zdravje delavcev, še posebej pri fizično zahtevnih delih v dejavnostih, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in komunalne storitve.
Zagotavljanje ustreznih pogojev dela v takšnih razmerah postaja pomemben del sistema varnosti in zdravja pri delu. Delodajalci so skladno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu dolžni prepoznati tveganja, pripraviti izjavo o varnosti z oceno tveganja ter sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, delavci pa morajo navodila dosledno upoštevati, opozarjajo na ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo in delo.
Spomnimo, da je leta 2025 pristojno ministrstvo, takrat pod vodstvom Luke Mesca, dopolnilo pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih z določbami za delo na prostem pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija. Brez določenih pomislekov delodajalcev ni šlo. Pri tako visokih temperaturah se lahko dela na prostem izvajajo le pod pogojem, da imajo delavci najmanj na vsaki dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke. V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Če delavci opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu, jim delodajalec zagotavlja ustrezno zaščito pred vplivi sonca.
Predhodna različica, ki so ji delodajalci nasprotovali, je predvidevala tudi uvedbo ohlajenih prostorov, denimo premičnih zabojnikov, a se je izkazalo, da bi bila ta rešitev v praksi ponekod težko izvedljiva, čeprav nekatera podjetja takšne zabojnike že imajo.
Ker so se v praksi pokazale potrebe po bolj jasnih in časovno opredeljenih navodilih, je ministrstvo letos spomladi izdalo vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov, ki prinaša konkretne usmeritve za pravočasno ukrepanje. Pri tem se opira na smernice evropske agencije za varnost in zdravje pri delu Vročina pri delu – smernice za delovna mesta, ki so v slovenščini na voljo že od leta 2023, ter na sistem vremenskih opozoril Arso.
Pišemo strategijo in izvajamo pilote
Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da na nacionalni ravni poteka priprava nove strategije prilagajanja podnebnim spremembam, a je zaključena šele prva faza, ki predstavlja strokovno podlago za nadaljnje ukrepanje. V strategiji je javno zdravje prepoznano kot eden od desetih prednostnih sektorjev. Ocena podnebne ranljivosti in tveganj za zdravstveni sektor kaže, da predstavljajo vročinski valovi eno največjih podnebnih tveganj za delovanje zdravstvenega sistema. »Že danes je zaradi vročinskih valov ocenjeno veliko tveganje za zagotavljanje pravočasne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, v prihodnosti pa bo tveganje predvidoma še večje,« opozarjajo.
Strategiji bodo sledili tudi regionalni akcijski načrti, ki bodo ukrepe prilagajanja prilagodili posebnostim in potrebam posameznih območij.
Na operativni ravni bo podporo prispeval tudi strateški integrirani projekt LIFE4ADAPT, ki vključuje tri pilotne primere, neposredno povezane z zmanjševanjem tveganj zaradi vročinskih valov. V Hrastniku se podnebna in socialna ranljivost povezujeta z vključevanjem lokalne skupnosti ter pripravo ukrepov na najbolj izpostavljeni lokaciji. V Ljubljani se obravnava toplotna ranljivost domov za starejše z meritvami, participativnim oblikovanjem ukrepov, pripravo notranjega načrta odzivanja ter izvedbo rešitev, kot so senčenje, ozelenitev in pitniki. V Izoli pa se kartirajo vroče točke in participativno načrtuje ozelenitev javnega prostora. »Rezultati pilotov, vključno s smernicami, priporočili in predlogom notranjega odzivnega načrta za domove za starejše, bodo namenjeni prenosu v druge občine in socialnovarstvene ustanove po Sloveniji,« še razlagajo na ministrstvu za okolje.
Projekt bo med drugim vzpostavil nacionalni center za podnebne analize in projekcije, posodobil podnebne projekcije ter okrepil medresorsko in mednivojsko sodelovanje pri pripravi in izvajanju ukrepov prilagajanja.
V Skupnosti občin Slovenije z vidika lokalnih skupnosti ocenjujejo, da bi bilo smiselno vzpostaviti jasen nacionalni okvir za ukrepanje ob vročinskih valovih, ki bi občinam omogočal pripravo lokalno prilagojenih načrtov, ter še bolj usklajeno delovanje vseh pristojnih služb. »Občine imajo pomembno vlogo tako pri neposrednem odzivanju v času vročinskega vala kot pri dolgoročnem zmanjševanju izpostavljenosti prebivalcev. Med lokalne ukrepe sodijo ozelenjevanje naselij in povečevanje drevesnega pokrova, zagotavljanje sence na javnih površinah in postajališčih, zmanjševanje pregretosti trgov in ulic, urejanje pitnikov, prilagajanje javnih stavb, obveščanje prebivalcev o samozaščitnih ukrepih ter sodelovanje z zdravstvenimi organizacijami. S tega vidika bi si občine želele stabilne vire financiranja za zgoraj naštete in podobne ukrepe, ki ne bi smeli biti prepuščeni zgolj posameznim projektom ali omejenim finančnim zmožnostim posamezne občine,« opozarjajo.
V skupnosti občin so pred kratkim zaključili projekt Prilagajanje naselij na podnebne spremembe – priprava priporočil za prostorsko načrtovanje, v okviru katerega je bilo pripravljenih devet ključnih priporočil za prilagajanje podnebnim spremembam. Strokovno podporo pri pripravi in izvajanju ukrepov ponuja tudi Podnebna pisarna.
Na ministrstvu za zdravje na naša vprašanja (še) niso odgovorili.