V inštitutu so izvedli primerjalno analizo plač v Sloveniji. Za vseh 27 članic EU so na podlagi davčne in prispevne zakonodaje za letos izračunali celoten strošek dela (bruto II), prispevke, dohodnino in neto izplačilo pri 14 ravneh mesečne bruto plače, od 1500 do 80.000 evrov. Izračune so pripravili za samsko osebo brez otrok, preverili pa so jih s podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropskega statističnega urada Eurostat.

Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, se je izkazalo, da zaposleni v Sloveniji pri 2000 evrih bruto prejme 1311 evrov neto, medtem ko mediana EU znaša 1572 evrov. Pri 5500 evrih bruto ostane zaposlenemu 3208 evrov neto, kar je najmanj med vsemi državami EU. Pri 80.000 evrih bruto prejme 32.260 evrov neto, medtem ko mediana EU znaša 43.553 evrov. "Visoka obremenitev torej ni težava zgolj najbolje plačanih posameznikov, temveč zaznamuje praktično vse ravni dohodkov," so izpostavili v inštitutu.

Tudi ob upoštevanju kupne moči (PPS), ki upošteva nižjo raven cen v Sloveniji, se naša država uvršča šele med 16. in 20. mestom v EU. "Slovenski zaposleni torej za primerljivo bruto plačo ne prejmejo le manj denarja, temveč si lahko z njim praviloma privoščijo tudi manj," so opozorili v inštitutu.

Obremenitev dela pri upoštevanju celotnega stroška delodajalca še izrazitejša

Obremenitev dela je še izrazitejša, če se namesto bruto plače pogleda celoten strošek delodajalca, ki poleg bruto plače vključuje tudi prispevke na plačo, so nadaljevali. V Sloveniji zaposlenemu od 100 evrov celotnega stroška dela ostane med 34 in 58 evrov, odvisno od višine plače. Pri visokih plačah je razlika še večja. Pri mesečni bruto plači 30.000 evrov, ko letni strošek dela znaša približno 420.000 evrov, zaposleni v Sloveniji prejme 37 odstotkov celotnega stroška dela. V Nemčiji ta delež znaša 53 odstotkov, v Avstriji 51 odstotkov, na Hrvaškem 55 odstotkov in na Češkem 63 odstotkov, so nanizali.

Za 100 evrov neto izplačila mora tako podjetje pri visoki plači v Sloveniji nameniti 269 evrov. V Nemčiji za enak neto prejemek potrebuje 189 evrov, na Češkem pa 159 evrov. "Takšne razlike vplivajo na odločitve podjetij o tem, kje bodo zaposlovala, razvijala nove dejavnosti in ustvarjala delovna mesta z visoko dodano vrednostjo," so poudarili v inštitutu.

Ključnega vzroka za takšno stanje po njihovih besedah ne gre iskati zgolj v dohodnini. Pri najvišjih plačah je namreč delež dohodnine v Nemčiji z 39 odstotki in Avstriji z 38 odstotki višji kot v Sloveniji, kjer je pri 33 odstotkih.

Razlog za visoko razliko med drugim prispevki za socialno varnost

Odločilno razliko tako naredijo prispevki za socialno varnost, so pojasnili. 19 od 27 članic EU prispevke vsaj delno omejuje s kapico, medtem ko se v Sloveniji (23,1 odstotka za zaposlenega in 17,1 odstotka za delodajalca) plačujejo od celotne plače brez kakršnekoli omejitve. Zaradi tega prispevki tudi pri najvišjih plačah predstavljajo 34 odstotkov celotnega stroška dela, medtem ko v Nemčiji, Avstriji, na Češkem in Hrvaškem padejo na 10 do 21 odstotkov, so zapisali.

"Slovenija je tako edina država v EU, ki združuje 50-odstotno najvišjo dohodninsko stopnjo z neomejenimi prispevki zaposlenega. Poseben paradoks sistema je, da so socialne pravice, ki izhajajo iz teh prispevkov, omejene," so ocenili v inštitutu.

Najvišja pokojninska osnova v letu 2026 znaša 5159 evrov bruto mesečno, najvišje nadomestilo za brezposelnost pa 1926 evrov, so spomnili. Okoli 43.000 zaposlenih oz. 4,9 odstotka vseh zaposlenih s plačo nad najvišjo pokojninsko osnovo tako plačuje prispevke, ki jim pokojnine ne povečajo. "Ti prispevki v praksi delujejo kot dodaten davek," so pojasnili.

"Takšna davčna politika ni le vprašanje pravičnosti, temveč predvsem razvojne konkurenčnosti," so sklenili.

Priporočamo