Slovenija je začasni ponovni nadzor na notranjih schengenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko uvedla 21. oktobra 2023, ukinjen pa je bil 11. junija letos. Vlada je odločitev utemeljila z oceno, da dosedanji način nadzora ni več potreben in da bo policija varnost zagotavljala z drugimi ukrepi. Ti naj bi vključevali naključne kontrole na podlagi analiz tveganja, izravnalne ukrepe ob meji in v notranjosti države ter okrepljeno sodelovanje s policijami sosednjih držav.
Odločitev je prišla kmalu po tem, ko je evropska komisija več državam schengenskega območja priporočila postopno odpravo začasnega nadzora na notranjih mejah. Komisija je 2. junija izdala mnenja o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah v Avstriji, na Danskem, v Franciji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Norveškem, v Sloveniji in na Švedskem. Po neuradnih pojasnilih virov pri evropski komisiji je tem državam priporočila, naj si prizadevajo za postopno odpravo nadzora ter namesto kontrol na mejnih prehodih v večji meri uporabljajo alternativne ukrepe in regionalno sodelovanje. Nadzor na notranjih mejah mora namreč po schengenskih pravilih ostati izjemen, nujen in sorazmeren ukrep. Ob tem naj navedemo, da približno 3,5 milijona ljudi vsak dan prečka notranje meje, skoraj 1,7 milijona ljudi pa prebiva v eni schengenski državi in dela v drugi.
Nadzor na italijanski meji ostaja
Po slovenski odpravi nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko nas je zanimalo, kako bo ravnala Italija, ki nadzor na meji s Slovenijo izvaja od jeseni 2023. Odgovorov na vprašanja, ali bo Rim nadzor podaljšal, spremenil ali odpravil, z italijanskega notranjega ministrstva nismo prejeli. Na Mestni občini Nova Gorica uradnih informacij o morebitnih spremembah italijanskega režima nadzora za zdaj nimajo. Župan Samo Turel je za Dnevnik poudaril, da je zlasti v okviru prizadevanj za resnično brezmejno območje, za katero so si prizadevali tudi v okviru Evropske prestolnice kulture, v interesu mestne občine Nova Gorica in prebivalcev obmejnega območja, da se nadzor odpravi.
Po podatkih evropske komisije, ki smo jih pridobili, je Italija začasni nadzor na kopenski meji s Slovenijo že prijavila za obdobje od 19. junija do 18. decembra 2026. To pomeni, da se italijanske kontrole na slovensko-italijanski meji za zdaj ne umikajo. Italija kot razloge za podaljšanje tokrat navaja nevarnost terorističnih infiltracij v migracijske tokove po zahodnobalkanski poti, krize na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, visoko raven nezakonitih migracij ter delovanje tihotapskih in trgovskih kriminalnih mrež. Italija je nadzor na meji s Slovenijo sicer prvič uvedla jeseni 2023, po zaostritvi varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu. Od takrat ga je še vselej podaljšala. V praksi to pomeni, da slovenska odločitev o odpravi nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko ne pomeni tudi vrnitve k povsem neoviranemu prehajanju vseh slovenskih notranjih meja: potniki in prebivalci obmejnih območij lahko na zahodni meji še vedno naletijo na italijanske kontrole.
Tudi Avstrija ostaja pri nadzoru
Nadzor na meji s Slovenijo podaljšuje tudi Avstrija, in sicer za obdobje od 16. junija do 15. septembra 2026. Med razlogi je avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve navedlo grožnje notranji varnosti zaradi nezakonitih migracij po balkanskih poteh, pritisk na azilni sistem in osnovne storitve, vojno v Ukrajini ter varnostne razmere na Bližnjem vzhodu.
To pomeni, da je Slovenija nadzor na svojih notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko odpravila, medtem ko obe državi, s katerima ima na zahodu in severu najpomembnejši schengenski povezavi, kontrole nadaljujeta. Evropska komisija pri tem opozarja, da morajo države ob ponovni uvedbi nadzora omejevati vsakršne negativne posledice za čezmejne delavce in obmejne skupnosti. Po pojasnilih virov pri evropski komisiji zopet potekajo strukturirani dialogi z državami članicami, da bi skrajšali čakalne dobe na prehodih.
Podpora schengnu ostaja visoka
Podatki javnomnenjskih raziskav sicer ne kažejo, da bi državljani schengensko območje zavračali. Zadnji namenski Eurobarometer o odnosu državljanov do schengna je pokazal, da osem od desetih Evropejcev pozna schengensko območje, evropska komisija pa ugotavlja, da ga državljani in podjetja še vedno večinsko podpirajo. Hkrati raziskava kaže, da notranje kontrole niso brez posledic za ljudi, ki jih doživijo. Več kot četrtina vprašanih je že imela izkušnjo z notranjimi mejnimi kontrolami. Med njimi jih je 28 odstotkov odgovorilo, da te negativno vplivajo na njihovo življenje, 27 odstotkov pa, da so zaradi njih zmanjšali potovanja ali nehali potovati v države, ki so kontrole znova uvedle.
Schengenski zakonik državam omogoča začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. Tak ukrep mora biti po pravilih izreden, časovno omejen, nujen in sorazmeren. Prav zato evropska komisija države članice poziva, naj notranji nadzor postopno odpravljajo in ga nadomeščajo z alternativnimi ukrepi, izmenjavo podatkov ter čezmejnim policijskim sodelovanjem.