Vlada Republike Slovenije je prejšnji mesec sprejela nacionalni program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij do leta 2030. Gre za pomemben strateški korak, s katerim želi država okrepiti svojo prisotnost na enem ključnih področij sodobnega gospodarstva. Za uresničitev programa je predvidenih približno 160 milijonov evrov, pri čemer naj bi vlaganja pomembno prispevala k razvoju gospodarstva in krepitvi tehnološke suverenosti Slovenije.
Čipi kot temelj sodobne družbe
Polprevodniški čipi so postali nepogrešljiv del sodobnega sveta, saj omogočajo delovanje skoraj vseh naprednih tehnologij, od digitalnih naprav do rešitev za zeleni prehod. Njihov strateški pomen se je še dodatno pokazal ob nedavnih globalnih motnjah v dobavnih verigah, ki so razkrile ranljivost Evrope na tem področju. Evropska unija se na te izzive odziva s pobudami, kot je evropski akt o čipih (European Chips Act), slovenski program pa predstavlja nacionalni odgovor, ki temelji na domačem znanju in dolgoletnih izkušnjah.
Močna raziskovalna tradicija kot izhodišče
Pomembno vlogo pri oblikovanju programa je imela Univerza v Ljubljani, zlasti Fakulteta za elektrotehniko UL, kjer že desetletja razvijajo znanje na področju mikroelektronike. Pomemben pečat je pustil tudi Janez Trontelj, ki je s svojim delom postavil temelje razvoju integriranih vezij v Sloveniji.
Usmeritev v znanje in specializacijo
Kot poudarja dekan fakultete za elektrotehniko prof. dr. Marko Topič, so polprevodniške tehnologije danes ena najpomembnejših strateških tehnologij sodobne civilizacije, saj predstavljajo temelj skoraj vseh naprednih sistemov in naprav. Nacionalni program po njegovih besedah pomeni pomemben korak k večji tehnološki in digitalni suverenosti Slovenije, pri čemer se država osredotoča na specializirane segmente namenskih čipov in celotno tehnološko verigo od zasnove do testiranja.
Prof. dr. Janez Krč ob tem poudarja, da program opredeljuje razvoj na področjih načrtovanja, prototipne izdelave, testiranja in naprednega pakiranja čipov ter odpira vrata tudi novim generacijam tehnologij, kot so fotonski in kvantni čipi. Po njegovih besedah je ključno sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi organizacijami in univerzami, saj to omogoča nastanek prebojnih inovacij tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
Kompetenčni center kot povezovalno jedro
Pomemben korak pri uresničevanju programa predstavlja kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije KC-Čip.si, ki je začel delovati jeseni 2025. Njegova vloga je povezovanje raziskovalnih institucij, univerz in industrije ter ustvarjanje okolja, v katerem lahko znanje hitreje prehaja v prakso.
Kot poudarja prof. dr. Janez Krč, ki center koordinira, gre za pomembno izhodišče, ki pa zahteva dodatne ukrepe in vlaganja, predvsem v tehnološko opremo in raziskovalno-razvojne aktivnosti. Le tako bodo lahko učinki programa v celoti zaživeli in se odrazili tudi v gospodarstvu.
Izzivi na poti do ciljev
Na pomen dolgoročnega pristopa opozarja tudi prorektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Dolinar, ki izpostavlja, da se je od zadnjih kriz odvisnost Evrope na področju polprevodnikov še povečala. Po njegovih besedah je zato ključno vlaganje v znanje, razvoj kadrov ter raziskovalno infrastrukturo, ob hkratnem tesnem sodelovanju vseh deležnikov.
Ob tem opozarja tudi na pomen doslednega uresničevanja sprejetih zavez, saj lahko le stabilna podpora države omogoči dolgoročni razvoj in učinkovito odzivanje na prihodnje izzive.
Priložnost za preboj v evropskem prostoru
Program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij do leta 2030 odpira Sloveniji možnost, da se uveljavi kot pomemben akter v evropski tehnološki verigi. S poudarkom na znanju, inovacijah in sodelovanju lahko država okrepi svojo konkurenčnost ter prispeva k večji neodvisnosti Evrope na strateškem področju. Dokument tako ne predstavlja le načrta razvoja, temveč tudi jasno usmeritev v prihodnost, v kateri imajo čipi ključno vlogo pri gospodarskem in družbenem napredku.
