Slovenija je v indeksu CEE AI Indeks 2026 dosegla 58,66 točke, kar jo skupaj z Estonijo uvršča na vrh lestvice držav srednje in vzhodne Evrope, ki so bile zajete v analizi. S 56,76 točke je sledila Litva, medtem ko so bile na dnu lestvice Hrvaška (31,67 točke), Latvija (33,69 točke) in Bolgarija (34,35 točke), je razvidno iz sporočila za javnost.
Indeks zajema sestavljajo trije stebri: okolje, viri in uvajanje.
Kot izpostavljajo pri The Recursive Media, je Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev najmanjše gospodarstvo med prvimi štirimi. Vendar glede na svojo velikost prehiteva vsak drugi trg v kategoriji viri, stebru, ki meri razpoložljivost talentov, financiranje in raziskovalno infrastrukturo.
Izvršni direktor AI Chamber Tomasz Snazyk je ob objavi rezultatov indeksa poudaril, da raziskovalna infrastruktura Slovenije ni nastala čez noč. "Inštitut Jožef Stefan že desetletja izvaja raziskave s področja umetne inteligence in ta zapuščina je vidna v podatkih," je poudaril.
Slovenija je v kategoriji virov dosegla 69,99 točke, kar je več kot 25 točk nad regionalnim povprečjem. Kot je poudaril Snazyk, je to rezultat trajnih institucionalnih naložb.
A kot ugotavljajo, Slovenija teh prednosti še ni v večjem obsegu pretvorila v prakso. V kategoriji uvajanja je tako dosegla 47,89 točke, kar je 22,1 točke za kategorijo viri. To je najširša vrzel med dvema stebroma v celotnem indeksu, so poudarili.
Pri stebru okolje pa je Slovenija dosegla 57 točk.
"Srednja in vzhodna Evropa je dom nekaterih najmočnejših talentov na področju umetne inteligence v Evropi, vendar izrazita vrzel s preostankom celine vztraja – tako v javnem kot zasebnem financiranju," je izsledke raziskave komentiral nekdanji slovenski minister za digitalno preobrazbo in član nadzornega odbora AI Chamber Mark Boris Andrijanič.
