Dezinformacije in lažne novice so postale ena glavnih značilnosti medijske krajine. Vzpon družbenih omrežij je še pospešil njihovo širjenje in povečal njihovo vidnost. Po raziskavi Eurobarometra se zaznana izpostavljenost dezinformacijam in lažnim novicam v Evropi povečuje. V primerjavi z letom 2022 se je povečala za osem odstotnih točk.
Leta 2025 je več kot tretjina vprašanih v EU (36 odstotkov) povedala, da so bili v zadnjih sedmih dneh pogosto ali zelo pogosto izpostavljeni dezinformacijam in lažnim novicam. Leta 2022 je ta delež znašal 28 odstotkov. Le 12 odstotkov vprašanih je navedlo, da so zelo samozavestni pri prepoznavanju dezinformacij.
Katere evropske države torej poročajo o najvišji zaznani izpostavljenosti dezinformacijam?
Če združimo odgovora »zelo pogosto« in »pogosto«, so o največji izpostavljenosti dezinformacijam in lažnim novicam poročali prebivalci Madžarske, kjer je tak odgovor navedla več kot polovica vprašanih (57 odstotkov). Sledili sta Romunija (55) in Španija (52 odstotkov). Najnižjo zaznano izpostavljenost so navedli vprašani na Finskem in v Nemčiji, kjer je tak odgovor podala dobra četrtina vprašanih (26 odstotkov).
Odgovori v Sloveniji so bili blizu evropskega povprečja. 38 odstotkov vprašanih je povedalo, da menijo, da so bili zelo pogosto ali pogosto izpostavljeni dezinformacijam.
Relativno malo vprašanih v Sloveniji pa je bilo prepričanih, da lahko dezinformacije in lažne novice zanesljivo prepoznajo kot zavajanje. 57 odstotkov ljudi je povedalo, da so zelo ali nekoliko samozavestni pri prepoznavanju lažnih novic, medtem ko je ta delež na Malti kar 84 odstotkov, evropsko povprečje pa je približno pri dveh tretjinah vprašanih. Predvsem je v Sloveniji majhen delež ljudi, ki so zelo prepričani, da lahko prepoznajo zavajanje v medijskih vsebinah. Takih je bilo le 8 odstotkov vprašanih, kar je najmanj v EU.
Med zaznano izpostavljenostjo dezinformacijam in samozavestjo pri njihovem prepoznavanju med vprašanimi v EU ni močne korelacije. Zaznana izpostavljenost dezinformacijam je sicer nekoliko večja v vzhodnem delu Evrope kot na zahodu, vendar tudi tu obstajajo številne izjeme.
Na splošno je vpliv dezinformacij večji v družbah z visoko stopnjo polarizacije, večjimi ekonomskimi neenakostmi, slabšo uspešnostjo izobraževalnega sistema, nizkim zaupanjem v institucije ter tam, kjer politiki uporabljajo konfrontacijske in populistično komunikacijo.