Lani se je tako povečala energetska odvisnost države, saj je predlani Slovenija z domačimi viri zadovoljila 56 odstotkov potreb po energiji.
Skupna količina domačih virov energije je lani znašala 3,1 milijona ton naftnega ekvivalenta (131 petajoulov), kar je za sedem odstotkov manj kot leto prej.
Največji delež v domači proizvodnji energije, skoraj polovico, je imela tudi lani jedrska energija. 36 odstotkov energije je bilo pridobljenih iz obnovljivih virov, 15 odstotkov pa iz premoga, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Martin Bajželj iz državnega statističnega urada.
Za oskrbo z energijo je bilo na voljo 6,1 milijona ton naftnega ekvivalenta (256 petajoulov) ali za štiri odstotke manj kot leto prej. V strukturi oskrbe z energijo so tudi lani prevladovali naftni proizvodi, njihov delež je znašal skoraj 35 odstotkov. Jedrska energija je prispevala skoraj četrtino oskrbe, energija iz obnovljivih virov, vključno s hidroenergijo, skoraj petino, zemeljski plin 13 odstotkov in premog skoraj osem odstotkov.
Podatki o končni rabi energije bodo objavljeni oktobra. Glede na strukturo v preteklih letih je največji porabnik v promet z nekaj več kot 40-odstotnim deležem. Sledijo predelovalna industrija in gradbeništvo ter gospodinjstva.
V gospodinjstvih se največji delež energije porabi za ogrevanje prostorov. V letu 2024 je bilo za to namenjene 60 odstotkov porabljene energije v gospodinjstvih. Sledili so razsvetljava in električne naprave ter ogrevanje sanitarne vode, je povedal Bajželj.
Statistični urad spremlja tudi podatke o energetski revščini gospodinjstev. Lani je bilo energetsko revnih okoli 59.000 gospodinjstev, v katerih je živelo okoli 100.000 oseb, kar je 10.000 manj kot eno leto prej.
Tudi v daljšem časovnem obdobju se energetska revščina v Sloveniji kljub občasnim letnim porastom postopno zmanjšuje. Najmanjša energetska revščina je bila leta 2021, druga najmanjša pa leta 2025.