Potem ko je EU zavrnila rusko zahtevo, da plin namesto v evrih plačuje v rubljih, je Rusija v minulih dneh ustavila dobavo plina Poljski in Bolgariji. To je prvi povračilni ukrep ruske države in v EU se bojijo, da bo Rusija poslej le še stopnjevala pritisk. Na udaru je vrsta evropskih držav, ki naj bi se jim 20. maja iztekel rok plačila za naslednje obdobje dobav plina. Celotna EU je močno odvisna od ruskega plina in Slovenija pri tem ni izjema. Naša država bi bila močno prizadeta, če Rusija ustavi dobavo plina bodisi neposredno Sloveniji ali pa Avstriji. Slovenski dobavitelji in trgovci so namreč v Slovenijo preko avstrijskega Baumgartna uvozili kar 91 odstotkov vsega zemeljskega plina, ki tja priteka iz Rusije. Večina preostalega plina je v Slovenijo prišla neposredno iz Rusije.
Kljub poglabljajoči se plinski krizi na ministrstvu za infrastrukturo včeraj niso odgovorili na vprašanje, kakšne alternative Slovenija sploh ima. Neuradno je iz krogov blizu ministra za infrastrukturo v odhajanju Jerneja Vrtovca slišati, da bo aktualna ekipa reševanje plinske krize prepustila tistim, ki prihajajo za njimi.
Krizo bo treba rešiti prej
Tisti, ki prihajajo, po drugi strani neuradno menijo, da bo treba situacijo rešiti še pred nastopom nove vlade, ki naj bi bila po optimistični oceni oblikovana do junija. Uradno je Robert Golob za Dnevnik dejal, da mora Slovenija podpirati enotno reševanje plinske krize v okviru EU. Prepričan je, da je treba uporabiti vse mehanizme, vključno z mehanizmom solidarnosti pri oskrbi z zemeljskim plinom, predvsem pa enakopravnim dostopom do skladiščnih zmogljivosti po vsej Evropi. Na vprašanje o morebitnih alternativah dobave ni odgovoril.
Tudi glavni slovenski dobavitelj Geoplin – edina stalnica v tem politično neoprijemljivem času – je v odgovorih nekonkreten. »Dolgoročna pogodba za dobavo zemeljskega plina z družbo Gazprom se v tem trenutku izvaja v skladu z določili, kar Geoplinu omogoča, da zagotavljamo nemoteno oskrbo,« so zapisali. Tega, ali se jim 20. maja izteče pogodbeni rok za naslednje obdobje dobave, niso komentirali, prav tako ne, ali bodo Gazpromu še naprej plačevali v evrih ali nemara v rubljih. Minister v odhajanju Vrtovec je sicer pred volitvami vztrajal, da Slovenija ruskega plina ne bo plačevala v rubljih. »Glede načina in valute plačila zemeljskega plina družbi Gazprom preučujemo možnosti prihodnjih sprememb izvajanja plačil za dobavljeni zemeljski plin na način, da bodo skladne s pogodbenimi določili ter ukrepi in priporočili institucij EU. Pogodbeni plačilni roki in druge podrobnosti iz pogodbe so poslovna skrivnost,« so zapisali. Geoplin ima sicer diverzificiran nabavni portfelj in najeta skladišča v tujini, ne glede na to pa ves čas iščejo nove vire, a tudi tega, kje so ti viri, ne razkrivajo. Prepričani pa so, da ruskega plina v celoti ni mogoče nadomestiti v kratkem času, »kar pomeni, da se ta čas ne meri v mesecih, ampak prej letih«. Podobno je tudi predsednik republike Borut Pahor je v včerajšnjem intervjuju za nemški Spiegel dejal: »Popolnoma jasno nam je, da se moramo osamosvojiti od ruskih surovin in da potrebujemo nove dobavitelje. Kratkoročno pa je popoln bojkot zelo težak. Zato zagovarjam postopno opuščanje, čeprav se nekaterim zdi to strahopetno.«
Vrtovčevi pogovori brez sadov
Minister v odhajanju Vrtovec si je v predvolilnem času sicer prizadeval ustvarjati vtis, da poskuša najti alternativni vir dobav plina za državo. Do naslednje zime bi ga lahko dobavljali prek Italije, kamor priteka alžirski in maroški plin, ter preko terminala na Krku, je dejal pred volitvami. Hrvaška bo namreč po nedavnem povečanju zmogljivosti terminala na Krku z 2,6 na 2,9 milijarde kubičnih metrov na leto kmalu objavila razpis za zakup dodatnih 300 milijonov kubičnih metrov. Zanje naj bi bil zainteresiran Geoplin. »Ko bo razpis objavljen, morajo slovenski dobavitelji, eden ključnih je Geoplin, in hrvaška podjetja okrepiti dogovore,« je v mesecu pred volitvami dejal Vrtovec. Slovenija bi s tem zadostila okoli tretjini svojih potreb.
S terminala na Krku pa Slovenija zaenkrat ne more prejeti zadostnih količin plina zaradi omejitev na hrvaškem plinovodnem sistemu pri Zagrebu. Zmogljivost slovenskega sistema je sicer na točki Rogatec bistveno večja, vendar je ozko grlo za prenos teh količin na hrvaški strani, so pred časom povedali v družbi Plinovodi. Trenutno tudi ni zmogljivosti za dobavo dodatnega plina iz Katarja, za katerega si je Vrtovec prav tako prizadeval v predvolilnem obdobju. Slovenija bi sicer lahko dobila dve dodatni ladji katarskega plina na leto, a to bi bilo mogoče le preko terminalov v severnem Jadranu. »Najprej moramo zagotoviti proste zmogljivosti na terminalih, šele nato lahko sledijo naslednji koraki,« je tako sklenil Vrtovec.
