Povprečno sedem prebivalcev članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je leta 2024 ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež je bil največji na Irskem (80 odstotkov) in Malti (79 odstotkov), najmanjši pa v Litvi (49 odstotkov) in Latviji (49 odstotkov).
V Sloveniji je tako odgovorilo približno 66 odstotkov prebivalcev, kar je nekoliko pod povprečjem EU, ki je znašalo 68 odstotkov, so na svoji spletni strani navedli pri Statističnem uradu RS (Surs).
Ženske pogosteje doma, a krajši čas
V letu 2024 je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Ženske so imele v povprečju daljši bolniški stalež, 25 koledarskih dni, kar je približno osem dni več kot moški, pri čemer so bile večkrat bolniško odsotne, vendar je bila posamezna odsotnost krajša kot pri moških. V povprečju so bili oboji največ bolniško odsotni v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
Zelenjavo je vsaj enkrat na dan v tednu predlani zaužilo 69 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, sadje pa 62 odstotkov. Pogostost uživanja teh skupin živil in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta povezani. Med tistimi, ki so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, jih je zelenjavo vsaj enkrat na dan jedlo 70 odstotkov, sadje pa 59 odstotkov.
Pod evropskim povprečjem
Starejši od 64 let so sadje in zelenjavo uživali pogosteje. Sadje je vsakodnevno jedlo približno 75 odstotkov, zelenjavo pa 73 odstotkov starejših od 64 let.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so leta 2023 v Sloveniji znašali 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar nas uvršča na 10. mesto med članicami EU. Največ, od 11 do 12 odstotkov, so za zdravstvo namenile Nemčija, Francija, Švedska, Avstrija in Belgija, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Madžarska in Irska.
Če izdatke preračunamo v standarde kupne moči na prebivalca v evrih, je Slovenija v omenjenem letu za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem EU (3835 evrov), in je zasedla 13. mesto med članicami.
Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so leta 2023 znašali 955 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom prej povečali za 12 odstotkov. Iz javnih virov je bilo financiranih 79 odstotkov in iz zasebnih 21 odstotkov storitev. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 76.841 prebivalcev ali 2558 več kot leto prej, med njimi največ, 38 odstotkov, na domu, 30 odstotkov pa v institucijah.
V torek, 7. aprila, bomo obeležili svetovni dan zdravja.