Število migracij v države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se je lani v povprečju nekoliko povečalo. Prispelo je okrog 5,3 milijona novih migrantov, kar je dva odstotka več kot leta 2017. Gre za migrante, ki so pridobili stalno dovoljenje za prebivanje in nameravajo v gostiteljskih državah – mednje večinoma sodijo razvite zahodne države – tudi ostati. Migracije pri tem ne potekajo zgolj z globalnega juga. V Evropski uniji denimo kar štirje odstotki Evropejcev, ki so vključeni na trg dela, ne živijo v domovini, ampak v drugi državi članici.
Hkrati novo poročilo OECD o migracijah kaže, da se je zmanjšalo število prošenj za azil. Leta 2018 je padlo na 1,09 milijona, kar je 35 odstotkov manj kot v rekordnih letih 2015 in 2016. Večina prosilcev za azil v države OECD prihaja iz Afganistana, Sirije, Iraka in Venezuele. Obenem z zmanjšanjem števila prošenj se je za 28 odstotkov zmanjšalo tudi število registriranih beguncev, še poroča OECD.
Dve tretjini delovnih migrantov
Položaj Slovenije, ki je prav tako članica OECD, je pri tem nekoliko drugačen. Priseljevanje tujcev se je v zadnjih dveh letih skokovito povečalo; od leta 2013 se je kar podvojilo. Gospodarska rast je povezana z veliko potrebo po delavcih iz tujine. »Leta 2017 je v Slovenijo prišlo 11.000 novih migrantov (mednje niso všteti državljani EU, op. p.), ki so pridobili dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo več kot dvanajst mesecev. To je 55 odstotkov več kot leta 2016. Med njimi je bilo 61 odstotkov delovnih migrantov, 36 odstotkov članov družin, ki so se pridružile prvotnim migrantom, en odstotek dijakov in študentov ter dva odstotka drugih,« je zapisano v migracijskem poročilu. Po podatkih OECD je bilo v Sloveniji več migrantov le leta 2008, na vrhuncu tedanje konjunkture, tik pred zlomom gospodarstva. Tedaj je dovoljenje za prebivanje v enem letu pridobilo kar 43.800 tujcev.
Priseljevanje je za Slovenijo – kot kažejo demografski podatki – svojevrstno darilo, saj novorojeni prebivalci umrlih ne nadomeščajo v zadostni meri. Obenem se iz Slovenije več državljanov odseli, kot se jih iz tujine vrne domov. Leta 2018 se je tako v tujino odselilo 6600 Slovencev, le 4300 pa se jih je priselilo. Med tujci je situacija obrnjena: leta 2018 se jih je v Slovenijo priselilo 17.169 več, kot se jih je iz nje odselilo. Priseljevanje sicer slovenske demografske slike ne uravnoteži povsem, a kot kažejo podatki OECD, priseljenci zmanjševanje števila prebivalstva ublažijo za eno desetinko odstotne točke. Večina jih prihaja iz nekdanje Jugoslavije, iz Bosne in Hercegovine, s Kosova in iz Srbije.
Begunci odhajajo
Slovenija od povprečja OECD odstopa tudi na področju mednarodne zaščite. Število prošenj za azil je v zadnjih nekaj letih močno naraslo – lani je bilo prošenj 2875, kar je dvakrat več kot leta 2016 in desetkrat več kot leta 2015. Letošnji trend je še nekoliko bolj strm. Po podatkih policije je v prvih osmih mesecih 3354 migrantov, ki so mejo prestopili na nedovoljen način, izrazilo namero, da bodo podali prošnjo za mednarodno zaščito. Kasneje, v azilnem domu, jih je prošnje sicer podalo manj – 1802. Tudi državljanska struktura prosilcev je drugačna kot v povprečju v OECD: največ prosilcev k nam prihaja iz Alžirije, Maroka, Pakistana in Afganistana.
Slovenija se je po številu prošenj za azil glede na število prebivalcev v zadnjih letih statistično precej povzpela po lestvici OECD. Po dostopnih podatkih število podanih prošenj na prebivalca pri nas že sega v kategorijo zahodnoevropskih držav, kot sta Nemčija in Avstrija. Razmeroma velik delež je med drugim tudi posledica razmer na Hrvaškem, od koder prosilci vstopajo v Slovenijo. Po zadnjih primerljivih podatkih za leto 2018 je Hrvaška, ki ima dvakrat več prebivalcev, obravnavala dvakrat manj prošenj za azil. Relativna razlika med državama je torej štirikratna. Znano je, da hrvaška policija še mnogo pogosteje kot slovenska krši pravice beguncev in ignorira njihove prošnje.
Res pa je tudi, da je v Sloveniji vsebinsko razrešena le slaba petina prošenj. Večina postopkov je prekinjenih že po nekaj dneh. Slovenski azilni sistem je namreč še vedno umerjen po nekajkrat manjšem številu prošenj iz preteklosti. To povzroča zaostanke, ki so – med drugim – razlog za to, da večina beguncev in migrantov iz Slovenije kmalu odide.
.png)
