Infografika, ki jo je objavil Surs, razkriva, da so prebivalci Slovenije, stari od 15 do 84 let, lani za pot v službo porabili povprečno nekaj manj kot 24 minut. A za tem povprečjem se skrivajo velike razlike, ki osvetljujejo izbiro prevoznih sredstev.
Pot z osebnim avtomobilom v povprečju traja 23,9 minute, kar je blizu skupnega povprečja. Na drugi strani pa so oblike javnega prevoza, ki so bistveno počasnejše. Vožnja z mestnim avtobusom vzame 33,3 minute, z vlakom 44,8 minute, najdlje pa traja pot z medkrajevnim avtobusom, kar 51,4 minute.
Statistično najkrajši čas sicer porabijo pešci (12,9 minute) in kolesarji (14,4 minute), vendar je treba te podatke razumeti v pravem kontekstu: ti načini prevoza so izbira predvsem tistih, ki živijo blizu delovnega mesta, zato njihovi kratki časi niso neposredno primerljivi s potmi na daljše razdalje.
Avto ostaja prva izbira
Podatki kažejo, da visoka odvisnost od avtomobilov v Sloveniji ni zgolj stvar navade, temveč tudi praktičnosti in časovne učinkovitosti. Po zadnjih statistikah osebni avtomobili predstavljajo kar 86,1 odstotka celotnega kopenskega potniškega prometa v državi, kar je nad povprečjem Evropske unije. V nasprotju s tem je delež potovanj, opravljenih z javnim prevozom, izjemno nizek in znaša le okoli tri odstotke. Čeprav je Slovenija po deležu avtobusnega prevoza nad evropskim povprečjem, pa močno zaostaja pri uporabi železnic.
Izzivi in prihodnost mobilnosti
Država si je v Strategiji razvoja prometa do leta 2030 zadala cilj spodbujati prehod v trajnosten, nizkoemisijski prometni sistem. K temu prispevajo tudi občine z načrti trajnostne mobilnosti in konkretnimi ukrepi, kot je veliko območje brez avtomobilov v središču Ljubljane. Vendar pa podatki, kot so ti, ki jih je objavil Surs, kažejo, da bo za preobrat v potovalnih navadah Slovencev treba premostiti velik razkorak med zastavljenimi cilji in dejansko uporabniško izkušnjo javnega prevoza.