Praznovanje drugega maja kot podaljška praznika dela je v Sloveniji globoko zakoreninjena tradicija, ki odraža naš zgodovinski in kulturni odnos do pravic delavcev. Čeprav se v večini držav po svetu 1. maj praznuje kot enodnevni praznik v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886 in boj za osemurni delovnik, smo Slovenci ohranili dvodnevno praznovanje, ki izvira iz časa nekdanje Jugoslavije.
Leta 1949 je bil namreč uradno sprejet zakon, ki je praznovanje podaljšal na dva dni, s čimer so takratne oblasti želele poudariti pomen delavskega razreda v novi družbeni ureditvi in ljudem omogočiti daljši oddih.
Predlog varčevalnega zakona iz leta 2012, ki ga je pripravila takratna vlada, je ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dneva predvidel tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela, a so sindikati temu nasprotovali. Kot dela prost dan je bil tako ukinjen le 2. januar, a ga je Državni zbor konec leta 2016 vrnil na seznam dela prostih dni.
Dela prost dan tudi po nekdanji Jugoslaviji
Dvodnevno praznovanje praznika dela je v svetovnem merilu precejšnja redkost, saj večina držav ta mednarodni praznik obeležuje le 1. maja. Slovenija v tem pogledu ostaja edinstvena znotraj Evropske unije, saj smo edina članica povezave, kjer je tudi 2. maj uradno dela prost dan.
Če pogledamo širše po Evropi, si to slovensko posebnost delimo predvsem z državami, s katerimi smo bili nekoč v skupni državi in kjer se je ohranila podobna tradicija iz časa socializma. Tako je 2. maj še vedno dela prost dan v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Nekaj časa je to prakso ohranjala tudi Severna Makedonija, vendar so tam drugi maj kot prazničen dan ukinili leta 2007.
Pomembno tudi v Aziji
Zunaj balkanskega prostora se praznovanje podaljša še v nekaterih državah z močno zgodovinsko vezjo na delavska gibanja ali specifično politično preteklostjo. Dvodnevni praznik dela poznajo na primer v Ukrajini, ponekod pa se praznovanje podaljša zaradi drugih praznikov ali premakljivih prostih dni, kot na primer v Rusiji.
Tako se v nekaterih azijskih državah, denimo v Vietnamu, praznik dela neposredno stika z drugimi nacionalnimi prazniki (kot je dan osvoboditve), kar ustvari več zaporednih prostih dni. Kljub temu Slovenija ostaja ena redkih držav na svetu, ki tako vztrajno in specifično ohranja prav drugi maj kot sestavni del praznika dela.