Skoraj šest od desetih Evropejcev je leta 2025 namenilo denar za dober namen, bodisi z neposredno pomočjo ljudem v stiski, donacijami dobrodelnim organizacijam ali prispevki za verske namene. To kaže poročilo World Giving Report, ki ga je pripravila fundacija Charities Aid Foundation (CAF). V raziskavi, izvedeni med 5. januarjem in 18. februarjem letos, je sodelovalo 60.443 ljudi iz 105 držav, pri čemer so nacionalni vzorci praviloma zajemali od 250 do 1000 odraslih.
V Evropi je bila najpogostejša oblika darovanja pomoč dobrodelnim organizacijam, za katero se je odločilo 38 odstotkov ljudi. Neposredno ljudem v stiski je pomagalo 26 odstotkov, verskim organizacijam ali verskim namenom pa je denar namenilo 14 odstotkov. Med podporniki dobrodelnosti jih je 22 odstotkov pomagalo organizacijam, ki delujejo v več državah, medtem ko je bil najpogosteje podprt namen pomoč otrokom in mladim.
Kdo je najbolj dobrodelen v EU?
Med članicami EU je pri dobrodelnih donacijah izstopala Irska. Leta 2025 je dobrodelnim organizacijam darovalo več kot dve tretjini Ircev, s čimer je država nekoliko prehitela Nizozemsko. Obe državi sta bili obenem med tistimi, kjer so dobrodelne donacije predstavljale približno 0,4 odstotka dohodka prebivalstva.
Romunija je bila po drugi strani precej drugačen primer. Dobrodelnim organizacijam je denar namenilo le 27 odstotkov prebivalcev, vendar so njihove donacije v povprečju predstavljale okoli 0,4 odstotka dohodka. Ko so pri CAF upoštevali vse oblike denarnega dajanja, torej tudi neposredno pomoč ljudem v stiski in verske namene, se je Romunija povzpela na prvo mesto med članicami EU. Donacije so tam v povprečju znašale 0,9 odstotka dohodka, sledili sta Hrvaška z 0,8 odstotka in Irska z 0,7 odstotka.
Na drugi strani so bili po deležu celotnega dohodka, namenjenega donacijam, najmanj radodarni v Latviji. Pri izključno dobrodelnih donacijah sta bila na dnu Madžarska in Slovaška. V treh največjih gospodarstvih EU, Nemčiji, Franciji in Italiji, so donacije v povprečju predstavljale 0,4 odstotka dohodka.
Kaj pa Slovenija in sosednje države?
Zanimivi so tudi podatki za Slovenijo. Dobrodelnim organizacijam je leta 2025 darovalo 49 odstotkov Slovencev, kar nas je uvrstilo na četrto mesto, za Irsko, Nizozemsko in Dansko. V naši soseščini pa je dobrodelnim organizacijam darovalo 39 odstotkov Avstrijcev, 36 odstotkov Hrvatov, 34 odstotkov Italijanov in 23 odstotkov Madžarov. Ob upoštevanju vseh oblik denarnih donacij je istega leta darovalo 64 odstotkov Slovencev, kar nas je zopet uvrstilo na četrto mesto. Tokrat za Irci (77 odstotkov), Nizozemci (71 odstotkov) in Hrvati (68 odstotkov). Denarne donacije je namenilo 53 odstotkov Avstrijcev, 51 odstotkov Madžarov in 47 odstotkov Italijanov.
Slovenci smo medtem dobrodelnim organizacijam namenili 0,2 odstotka svojih dohodkov. Takšen delež je tudi sicer najbolj razširjen po EU. Manj dajo le Madžari in Slovaki, ki namenijo 0,1 odstotka dohodka. Ko upoštevamo vse denarne donacije, delež slovenskih dohodkov naraste na 0,4 odstotka, kar pa je zopet pri repu EU. Manj so nakazali le Latvijci z 0,3 odstotka dohodka. Bolj radodarni so bili Hrvati (0,8 odstotka) in Madžari (0,5 odstotka). Z Italijani in Avstrijci pa smo izenačeni.
Evropa in Amerika se lahko zgledujeta po preostalem svetu
Tudi sicer je bila Evropa po deležu prihodka, namenjenega dobrodelnosti, najmanj radodarna celina. Evropejci so v povprečju namenili 0,6 odstotka dohodka, medtem ko je svetovno povprečje znašalo en odstotek. Nobena članica EU se ni uvrstila niti med deset najbolj radodarnih držav na svetu. Izven EU je izstopala Ukrajina, kjer je denar darovalo 61 odstotkov prebivalcev, donacije pa so v povprečju znašale 1,2 odstotka dohodka. V Severni in Južni Ameriki so za dobrodelnost namenili 0,8 oziroma 0,7 odstotka dohodkov. V Oceaniji 0,8 odstotka, v Aziji 1,2 odstotka, v Afriki pa 1,6 odstotka dohodka.
Poročilo obenem ugotavlja izrazito povezavo med radodarnostjo in občutkom pripadnosti lokalni skupnosti. V državah, kjer več kot 80 odstotkov prebivalcev čuti močno pripadnost svoji skupnosti, ljudje v povprečju namenijo trikrat več dohodka za pomoč kot v državah, kjer tak občutek izraža manj kot polovica prebivalstva.
Dobrodelnost si težje privoščijo prebivalci bogatih držav
Na svetovni ravni je lestvico radodarnosti vodila Nigerija, kjer so ljudje za dobrodelne, verske namene ali neposredno pomoč v povprečju namenili 2,8 odstotka dohodka. Med desetimi najbolj radodarnimi državami je bilo osem afriških in dve azijski, prebivalci teh držav pa so v povprečju namenili 2,1 odstotka dohodka.
Na dnu je bila Japonska, kjer so donacije predstavljale le 0,2 odstotka dohodka. Le 15 odstotkov Japoncev je leta 2025 darovalo neposredno dobrodelnim organizacijam, država pa je imela med 105 državami tudi najnižjo stopnjo zaupanja v dobrodelne organizacije.
Kot glavni razlog za nedarovanje je 39 odstotkov vprašanih navedlo, da si tega ne morejo privoščiti. Ta odgovor je bil posebej pogost v bogatejših državah, kjer ga je navedlo 44 odstotkov ljudi, medtem ko je bil delež v drugih državah 37-odstoten. Nadaljnjih 17 odstotkov ljudi je dejalo, da podporo raje zagotavljajo na druge načine, predvsem z darovanjem stvari, prostovoljnim delom ali zbiranjem sredstev.