Ker vojna v Iranu grozi s prekinitvami energetskih tokov za nedoločen čas, Evropi grozijo ohromljena proizvodnja, prizemljitev letalskih družb, podražitve hrane, višji stroški zadolževanja in inflacija na predkriznih ravneh, pišejo pri bruseljskem Politicu.
Če se bo vojna zavlekla, bo to za evropsko gospodarstvo pomenilo breme, »tako težko, kot smo ga izkusili med pandemijo covida ali ob začetku vojne v Ukrajini«, je novinarjem dejal nemški kancler Friedrich Merz. Podobno zaskrbljenost so izrazili tudi drugi voditelji; predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je opozorila, da so dolgoročni učinki verjetno »večji, kot si trenutno lahko zamislimo«.
Zaprtje Hormuške ožine in Trumpov odziv
Približno 20 odstotkov nafte in zemeljskega plina, ki poganja svetovno gospodarstvo, potuje skozi Hormuško ožino. Iran je ožino zaprl in zagrozil z napadom na katero koli plovilo, ki bi skušalo pluti skoznjo brez dovoljenja Teherana. Ameriški predsednik Donald Trump je državam, ki trpijo zaradi pomanjkanja goriva, sporočil: »Morali se boste naučiti boriti zase. Težko delo je opravljeno. Kupite si lastne zaloge!«
Primanjkljaji na energetskih trgih
V nasprotju s prejšnjimi krizami lahko sedanja vpliva na vse energetske vire – od surove nafte in plina do rafiniranih proizvodov, kot sta dizel in letalsko gorivo. Na trgih se zdaj ukvarjajo s scenarijem, ki je bil prej zgolj teoretičen: popolno zaprtje najpomembnejše energetske točke na svetu.
Čeprav so v uradih EU sprva upali, da bo povezavi prizaneseno zaradi nizke neposredne izpostavljenosti Perzijskemu zalivu (le 6 odstotkov surove nafte), se strahovi po petih tednih vojne uresničujejo. Azijske države, ki so močno odvisne od zalivske nafte, so začele dvigovati cene, kar preusmerja trgovce stran od Evrope. Po besedah analitikov se bo prava bolečina v Evropi začela čutiti prihodnji mesec – morda že v nekaj tednih.
Uničenje povpraševanja in industrijski propad
Najbolj neposreden učinek je že viden: višje cene na črpalkah. V poročilu, ki so ga pripravili pri Politicu, navajajo, da se je bencin euro super 95 v mesecu dni podražil za približno 15 odstotkov.
Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je vladam svetoval omejitev prometa, kar obuja spomine na nedelje brez avtomobilov iz 70. let prejšnjega stoletja. Nekateri opozarjajo celo na prihajajoče »energetske lockdowne«. Letalska industrija je še posebej ranljiva; družba Lufthansa že razmišlja o začasni prizemljitvi do 40 letal.
Bolečina se širi tudi v proizvodnjo. V nemškem kemičnem velikanu Covestro so opozorili, da so zvišanja stroškov zaradi logistike in cen surovin znatna ter se morajo odraziti v končnih cenah. To velja tudi za jeklarje in proizvajalce gnojil, kjer energija predstavlja do 80 odstotkov operativnih stroškov.
Stagflacija: nevarna mešanica
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je opozoril, da bi ta krog inflacije lahko spominjal na stagflacijo – nevarno mešanico stagnirajoče rasti in visokih cen. Komisija napoveduje, da bo vojna v letošnjem letu zmanjšala gospodarsko rast EU na zgolj odstotek.
Tudi če bi se vojna končala danes, bi trajalo leto dni, da bi se gospodarstvo vrnilo v stare tirnice. »Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala kriza, vendar je pomembno poudariti, da ne bo kratka,« je dejal Jørgensen. Energetska infrastruktura v regiji je namreč uničena, posledice pa bodo krojile evropsko gospodarstvo celo generacijo.