Rejci goved in drobnice morajo poskrbeti, da bodo do 24. aprila vse njihove živali cepljene proti bolezni modrikastega jezika (angleško bluetongue virus – BTV), in sicer z enim cepivom proti sevu 3 ter z drugim, kombiniranim, proti sevoma 4 in 8. Govedo in koze morajo v tritedenskem presledku prejeti po dva odmerka cepiv, medtem ko za ovce zadostuje eden.
Kazen za bojkot cepljenja je lahko do 5000 evrov
Vseh goved v Sloveniji je nekaj več kot 452.000, redi pa jih blizu 25.000 kmetijskih gospodarstev. Govedo mora v tritedenskem presledku prejeti po dva odmerka cepiv. Prvič bi morale biti vse živali cepljene najkasneje do 3. aprila, drugič do 24. aprila. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je prvi odmerek do sredine tega tedna prejelo 387.524 goved ali slabih 86 odstotkov vseh, oba pa 274.733 živali ali nekaj manj kot 61 odstotkov vseh.
Dva odmerka cepiv morajo dobiti tudi koze, ki jih redi nekaj več kot 3731 kmetijskih gospodarstev, skupaj pa imajo blizu 25.000 živali. Pri kozah je delež živali, ki so pravočasno (do 3. aprila) prejele prvi odmerek cepiv, manjši kot pri govedu – 78-odstoten. Oba odmerka cepiv je do minule srede prejelo 8461 koz ali zgolj dobra tretjina. Ovce morajo dati rejci cepiti samo enkrat, in sicer najkasneje do 24. aprila. V 5564 obratih je blizu 87.000 ovac, cepivo pa jih je doslej prejelo nekaj manj kot 60.000, kar je slabih 68 odstotkov vseh. Na UVHVVR so za Dnevnik poudarili, da cepljenje ni obvezno za živali, za katere je nedvoumno znano, da bodo šle pred 24. aprilom v zakol. Rejcem, ki živali ne bodo cepili v predpisanih rokih, lahko po zakonu o zdravju živali grozi denarna kazen v razponu od 500 do 5000 evrov.
Veterinarji so utrujeni
»Norišnica je. Rejci nas kličejo zadnji trenutek, naj pridemo cepit njihove živali,« je za Dnevnik poudaril predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller. Blaž Žemlja, terenski veterinar in direktor Veterinarske prakse Tenetiše, je pojasnil, da je bil odziv rejcev na njihovem območju na pozive k cepljenju proti bolezni modrikastega jezika (BTV) povečini kar dober, nekateri pa so z naročilom pri veterinarju čakali do zadnjega trenutka, zato imajo zdaj težavo pravočasno pocepiti vse za BTV dovzetne živali. Na UVHVVR so pojasnili, da na splošno velja, da se prag kolektivne imunosti pojavi pri precepljenosti od 80 do 90 odstotkov populacije. Je pa to odvisno od več dejavnikov, med drugim od virulentnosti virusa, gostote živali, prisotnosti vektorjev, hitrosti širjenja v okolici … »Najprej so dali cepiti tisti, ki so bili najbolj zainteresirani. Kakih deset do petnajst odstotkov rejcev pa živali verjetno ne bo cepilo,« je ocenil Dušan Jagodič, direktor Veterine Jagodič iz Šentjurja.
Cepljenje proti BTV je bilo v Sloveniji obvezno tudi v letih od 2017 do 2021. Vezano je bilo na koncesijsko območje, kar pomeni, da je koncesionar cepil živali pri tistih rejcih, ki so sodili v njegovo koncesijsko območje, zdaj pa si lahko rejci sami izberejo veterinarsko organizacijo, ki bo opravila cepljenje. »Tako ni nadzora, kdo ima cepljene živali in kdo ne. Mi vemo samo za tiste, ki smo jih sami cepili, skupne informacije pa imajo le veterinarski inšpektorji,« je pojasnil Blaž Žemlja in dodal, da je bil z vidika zdravstvenega varstva živali takratni način boljši, z vidika rejca pa ne, saj je moral živali cepiti pod prisilo, zato je bilo več odpora. Delež cepljenih živali je pri tokratnem cepljenju po besedah Žemlje v veliki meri odvisen od zavzetosti terenskih veterinarjev – od tega, koliko energije vložijo tako v promocijo cepljenja kot v delo samo, zato priznava, da so po treh mesecih in pol, odkar poteka cepljenje, že kar utrujeni.
Cepljenje poteka brez dramatičnih posledic
»Cepljenje bi moralo biti organizirano po koncesijskih območjih, da bi se točno vedelo, za katero območje je odgovorna katera veterinarska organizacija. Zdaj lahko kjer koli cepi kdor koli – pač tisti, ki ga rejec pokliče,« je razmere na terenu opisal tudi Wankmüller.
Strah rejcev pred posledicami cepljenja je bil precejšen, zato smo sogovornike tudi vprašali, ali nemara zaznavajo hujše stranske učinke cepljenja. Žemlja je odgovoril, da so doslej porabili okoli 20.000 odmerkov cepiva in da kakšnih dramatičnih posledic ni bilo. Po cepljenju je bilo tudi nekaj poginov, toda ko so živali dobili iz sekcije, se je v večini primerov izkazalo, da je bil vzrok pogina huda parazitoza, je pojasnil. Tudi Jagodič je poudaril, da pretresljivih stranskih učinkov ni bilo, sploh ne tako drastičnih, kot se je širilo po socialnih omrežjih. Dodal je, da se običajno pojavijo pri tistih živalih, ki so bile bolne že pred cepljenjem. »Včasih pride do reakcije, ki je sicer ne bi bilo, če bi bila žival v času cepljenja zdrava,« je sklenil Jagodič.