Že letos naj bi po vsej Sloveniji začelo delovati enajst novih večnamenskih romskih centrov. Prek razpisa ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bo država za to namenila 1,7 milijona evrov. Delovanje centrov je predvideno do leta 2021, v vsakem pa naj bi bil zaposlen najmanj en romski »aktivator«. Gre za novo obliko državne spodbude Romom, da bi se opolnomočili, pripravili za konkuriranje na trgu dela, pa tudi da bi neromska lokalna skupnost premagala predsodke do Romov.
Brez vode in elektrike ni napredka
Ministrstvo je v razpisu vnaprej predvidelo enajst območij, kjer naj bi se dejavnosti izvajale – od Grosuplja prek dolenjskih občin, kjer so velika romska naselja, do Prekmurja. Glede na razpisne pogoje pa je videti, da se Romi sami na razpis ne bodo mogli prijavljati, saj bo vsak projekt administrativno, predvsem pa finančno zahteven – prijavitelji naj bi bili namreč morali biti sposobni vsaj tri mesece vnaprej financirati delovanje centrov, preden prejmejo sredstva od države. »Zveza Romov za dolenjsko ne bo nosilka prijave, saj je to za nas prezahtevno. Smo se pa pripravljeni na razpis prijaviti kot partnerji,« pravi predsednik novomeške lokalne romske zveze Bogdan Miklič. Razpis se mu sicer zdi dober. »Že leta se pojavljajo kratki programi, predvsem za romske otroke. Manjkajo pa nam bolj ambiciozni programi, denimo učenje tujih jezikov, programi za romske ženske, ki bi trajali daljše obdobje.« Miklič meni, da bo poslej to mogoče izvajati. Opozarja pa, da je še pred tem treba urediti infrastrukturo, vodo in elektriko v naseljih. »Tu bi morale občine in država že zdavnaj narediti več!« pravi Miklič.
Razpis predvideva, da bi bili večnamenski centri v že obstoječih stavbah, torej naj ne bi gradili novih. Najemali naj bi večje prostore za izvajanje socialnih in kulturnih dejavnosti, ki morajo biti tudi primerno ogrevani in opremljeni, kakršnih pa v večini romskih naseljih ni. Torej bodo takšni večnamenski centri delovali v občinskih središčih, relativno odmaknjenih od romskih naselij.
V občini Novo mesto se je občinska uprava že odločila, da se bo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami prijavila na razpis. »Projekt je treba podpreti,« pravi direktorica novomeške občinske uprave Vida Čadonič Špelič. »A sofinanciranje tovrstnih programov pomeni le eno obliko doseganja ciljev, ki jih razpis zasleduje. Od države pričakujemo, da bo sofinancirala tudi razvoj infrastrukture v romskih naseljih, ki je pogoj za druge dejavnosti.«
Malteški vitezi še vedno načrtujejo svoj center
Vsi, ki se v Sloveniji ukvarjajo z Romi, opozarjajo, da je napeljevanje vode in elektrike v romska naselja predpogoj za kakršenkoli napredek. Zato je bil sprva v občini Novo mesto v največjem romskem naselju v državi, Žabjak - Brezje, kjer živi več kot tisoč Romov (mnogi med njimi brez vode in elektrike), tovrstni večnamenski center predviden ob robu naselja. Ta naj bi bil hkrati »vir« električne napeljave za tiste dele naselja, ki elektrike še nimajo. Poročali smo že, da namerava gradnjo večnamenskega centra v Brezju s sto tisoč evri financirati združenje malteških vitezov.
Vida Čadonič Špelič trdi, da je ta center še v načrtu. »Tudi Malteški viteški red ostaja pri svojih zavezah,« nam je potrdil predsednik slovenske asociacije malteških vitezov Andrej Šter. Lokacija v naselju je že izbrana. Šter pravi, da je državni načrt za vzpostavljanje enajstih večnamenskih romskih centrov dobrodošel. A hkrati tudi njega skrbi, da bodo predvideni centri preveč oddaljeni od (realnosti) romskih naselij.
